Kdo je tu nor? To je vprašanje, ki smo si ga ob številnih povsem nesmiselnih in paradoksalnih dogodkih po svetu in doma v zadnjem letu zagotovo sami pri sebi postavili največkrat. Naštevali jih ne bi, dovolj je vsakodnevno spremljanje novic, pa paradoksi kar sami silijo na površje. No, če zožimo področje, pa lahko ugotovimo, da jih je kar nekaj tudi v sodobnem športu.
Če pogledamo samo najpriljubljenejša ekipna športa na svetu, nogomet in košarko, je ob ogledu številnih tekem hitro jasno, da je uvedba »tehnologije« oziroma sodniških ogledov videoposnetkov ob spornih situacijah sicer morda pripomogla k temu, da je vse skupaj bolj pošteno, a je po drugi strani, paradoksalno, prinesla tudi veliko slabega, nemara celo več kot dobrega. Tekme v košarki so zdaj denimo daljše tudi za več kot pol ure, da marsikdo ob spremljanju tekme in dolgih debatah sodnikov ob ogledih posnetkov skoraj zaspi ali pa vsaj izgubo voljo, da bi vse skupaj spremljal do konca. V nogometu je bržčas še huje – edina stvar, ki jo je uvedba tehnologije resnično izboljšala, je zaznavanje prepovedanih položajev. Glede prekrškov za enajstmetrovke in rdeče kartone pa je, paradoksalno, debat po tekmah celo več kot prej, saj je povsem nasprotnih odločitev sodnikov ob identičnih dogodkih pač preveč. A prej se je bilo treba odločiti v hipu in je bilo vse skupaj razumljivo, zdaj pač ni.
Podobno nenavaden je v zadnjem času vzpon priljubljenosti skrajno bizarne športne discipline, ki bi ji v slovenščini še najlažje rekli »klofutanje«. Medtem ko z vseh strani poslušamo opozorila, kako nevaren je zaradi poškodb glave denimo ameriški nogomet, da lahko na možgane v kasnejšem življenjskem obdobju močno vpliva tudi igranje z glavo z nogometno žogo, in potem ko zaradi tega v obeh športih že sprejemajo različne ukrepe, se je na drugi strani ob rasti priljubljenosti borilnih športov pojavil še eden, zgoraj omenjeni. Resda ta ni ravno zadnja novost, saj so svetovni splet že pred leti preplavili posnetki tekmovanj v »klofutanju« iz Rusije, ki so še posebej velik zagon dobila v času pandemije koronavirusa, ko so imeli ljudje pač več časa tudi za takšne stvari.
A na precej višjo raven je nato vse skupaj dvignil Dana White, vsem dobro znani predsednik organizacije UFC, ki organizira daleč najprestižnejša tekmovanja v mešanih borilnih veščinah. Ustanovil je namreč organizacijo Power Slap (v prevodu »močna klofuta«), v kateri po zgledu UFC organizirajo tekmovanja v ameriški zvezni državi Nevada, katere športna komisija je vse skupaj kljub nasprotovanju številnih odobrila. Njeno glavno mesto Las Vegas je tako doslej gostilo osem velikih turnirjev, eden je bil v Spring Valleyju prav tako v Nevadi, doslej edinega zunaj te zvezne države in tudi zunaj ZDA pa so organizirali v Abu Dabiju. A se bo to spremenilo že konec meseca, ko bo tako imenovani »Power Slap 11« v Riadu v Savdski Arabiji.
Enostavna in jasna pravila
Vse omenjeno priča, da je Dana White tudi ta šport že uspešno populariziral. Začel je sicer tako, da je tekmovanje najprej organiziral v obliki resničnostnega šova, televizijske pravice pa prodal znanemu ameriškemu programu TBS. In kako vse skupaj sploh poteka, kakšna pravila ima ta novi šport? »Gre za ultimativen test trdoživosti,« poudarja White in razloži, da morata oba tekmovalca, tako »napadalec« kot »obrambni«, med »pretepom« stati v označeni coni, z vzporedno postavljenima nogama. Tisti, ki udarec prejema, torej »obrambni« igralec, mora imeti poravnana ramena, dvignjeno čeljust, pogled uprt naravnost in obe roki za hrbtom. Napadalec mora prav tako stati v svoji coni, z obema nogama vseskozi trdno na tleh, pred začetkom pa mora sodniku povedati, katero roko in koliko ogrevalnih zamahov bo uporabil pred udarcem. Pravilen, veljaven udarec je le tisti s povsem odprto dlanjo na lice, pod očmi in hkrati nad čeljustjo.
»'Obrambni igralec' se ob tem niti za hip ne sme premakniti, dvigniti ramen ali kakor koli spremeniti položaja. Če to stori, sledijo opozorilo, kazenske točke in tudi diskvalifikacija. Posamezni dvoboj traja največ tri runde, če potem oba tekmovalca še vedno vztrajata, zmagovalca določijo sodniki, ki uporabljajo sistem točkovanja, podoben tistemu v boksu ali na nekaterih tekmovanjih v mešanih borilnih veščinah,« je še razložil White in dodal, da to, kdo bo prvi »napadalec« in kdo »obrambni« igralec, določi met kovanca, po prejetem udarcu pa ima tekmovalec 30 sekund, da si opomore, sicer je izgubil.
Pred leti že smrtna žrtev
Power Slap je precej hitro pridobil svoj krog navdušencev, večina ljudi iz sveta »resnih« borilnih veščin pa je bolj kot ne zgrožena. »Če imate kakršne koli dvome o tem, da se kot družba dobesedno sesuvamo, si oglejte 'power slap',« je med ogledom prve oddaje na omrežju X zapisal član Hiše slavnih in boksarski promotor Lou DiBella. »Vse skupaj je podobno razbitini vlaka, od katere se je težko obrniti stran. Borec v klofutanju ... Kaj za vraga to sploh pomeni? To je kronski dokaz, kako globoko smo zabredli. Prosim, pomagajte!« je še dodal in vse skupaj označil za »organizirano poškodbo možganov«.
Z njim se je strinjal še en boksarski menedžer, Dmitriy Salita, ki so ga najbolj ujezile prav primerjave z boksom. »Nočem se vmešavati v posle drugih ljudi, a prosim, ne primerjajte tega z boksom ali mešanimi borilnimi veščinami. Tam se borci od mladih nog učijo obrambe, napada in tega, kako oboje kombinirati. Tu ni ničesar in kot gledalcu se mi je vse skupaj hitro zagabilo,« je povedal Salita in dodal, da »klofutanje« zanj ni nikakršen šport. »Vse skupaj bi moralo vsebovati neko vrsto obrambe, saj prostovoljno prejemanje udarcev ne more biti šport niti nekaj zdravega. Ti fantje so deležni pretresov možganov, ki se jih povsod drugod na vse kriplje trudimo preprečiti.«
Prav zaradi takšnih odzivov je prihodnost tega športa (ali pač »športa«) kljub priljubljenosti še precej vprašljiva. Že en resen incident bi verjetno pomenil, da bi ga prepovedali tudi v Nevadi, mnogi pa so prepričani, da sploh ni vprašanje, ali bo do tega prišlo, temveč samo, kdaj se bo to zgodilo. Ne nazadnje je pred leti na Poljskem zaradi hudih poškodb glave med podobnim tekmovanjem življenje že izgubil eden od udeležencev. A za zdaj se Power Slap razvija naprej, tekmovalci so že razdeljeni v več težnostnih kategorij, najboljši nosijo pasove kot v boksu in uživajo v statusu zvezdnika. In to tako moški kot ženske!
