V Nedeljskem dnevniku smo že pisali o nevzdržnih razmerah onkoloških bolnikov, ki se zdravijo v UKC Maribor. V zadušljivih in zdaleč premajhnih kletnih prostorih čakajo na obravnavo vse do večera, saj se obsevalniki, ki so dotrajani, ves čas kvarijo, kemoterapije morajo nekateri prejemati kar na hodnikih, hrup, ki prihaja z gradbišča, je neznosen. Bojijo se, da se bo vse skupaj poslabšalo do te mere, da bodo morali bolnike iz severovzhodne Slovenije v izredno ranljivem stanju na zdravljenje voziti v Ljubljano. Zaposleni se bojijo, da je ta strah upravičen, saj kratkoročne rešitve ni na vidiku.

Zaradi zaostanka v gradnji so se začeli tudi odhodi kadrov, kot rečeno, pa je težava tudi v dotrajanih linearnih pospeševalnikih, ki so nujni za obravnavo bolnikov. Oba sta stara trinajst let in se neprestano kvarita, rezervne dele je težko dobiti.

Zapleta se namreč z nadgradnjo onkološkega oddelka, ki močno zaostaja. V mariborskem UKC morajo namreč nujno razširiti onkološki oddelek, a se gradnja stolpiča, v katerem bi namestili oddelek, ne premakne z mrtve točke. Za gradnjo bi namreč morali preseliti stanovalce večstanovanjske stavbe v Masarykovi ulici, vendar pri ceni odkupa nikakor ne pridejo skupaj. Zanimivo je, da investitor, torej ministrstvo za zdravje, na to ni pomislil, preden je začel gradnjo, saj bi moral vedeti, kaj stoji na načrtovanem gradbišču, preden je projekt sploh začel. Čeprav bi morala biti dela že končana, se druga faza gradnje sploh še ni začela.

Zapletlo se je pri ceni

Prvotna investicijska dokumentacija, ki je bila pripravljena spomladi 2022, ni predvidevala odkupa objekta v Masarykovi ulici, kar pomeni, da odkup nepremičnine ni bil del projekta nadzidave in dozidave onkologije UKC Maribor, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Pozneje se je to očitno spremenilo. »Zastoj zaradi odkupa stanovanj v Masarykovi ulici ni posledica nevestnega dela ministrstva za zdravje, saj odkup ni del projekta Širitev onkološke dejavnosti v UKC Maribor (gradnje druge faze onkologije). Jih pa naročnik zaradi strateškega pomena namerava odkupiti in vlaga veliko truda in energije v razrešitev zapleta odkupa stanovanj. Zapletlo se je pri zahtevani ceni za kvadratni meter, ki jo pričakujejo lastniki stanovanj. Naročnik razpolaga s štirimi različnimi cenitvami, s tremi, ki so primerljive, in eno, ki jo je naročil odvetnik lastnikov in bistveno odstopa od preostalih treh. Naročnik ni strokovnjak s tega področja, zato je za revizijo oziroma mnenje glede vseh štirih cenitev zaprosil Slovenski inštitut za revizijo, katerega mnenja še ni prejel. Da bi naročnik lastnikom olajšal nakupe nadomestnih stanovanj, je za sodelovanje zaprosil Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor in nekateri lastniki stanovanj so z njim že navezali stik. Pogovori s stanovalci potekajo ves čas, vsem stanovalcem so bile poslane neobvezujoče ponudbe. Od štirinajstih lastnikov jih je pet našo ponudbo sprejelo, eden jo je zavrnil, preostalih odgovorov pa še nismo prejeli,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje in dodajajo, da aktivnosti za odpravo zastoja potekajo z največjo možno dinamiko, saj si želijo, da noben onkološki bolnik ne bo preusmerjen na drugo lokacijo zaradi trenutnih težav.

Javno pismo

Klavdija Kokol in Polona Selič - Zupančič sva v drugi polovici avgusta v javnem pismu opozorili na sramotne razmere, v katerih poteka onkološko zdravljenje v Mariboru, in pozvali odgovorne k ukrepanju. Srečali sva se pred dvema letoma, ko sva čakali na radioterapijo v 2. kleti oddelka za onkologijo v Mariboru. Od takrat sva soborki, tesno povezani ob skupni izkušnji zdravljenja in okrevanja po raku.

Pred nekaj meseci se je bolezen Klavdiji ponovila. Gradbišče namesto varnega okolja za spoprijemanje z rakom jo je pretreslo in navdalo z bojaznijo, da je naša onkologija ogrožena, kar je žal potrdila tudi predstojnica v izjavi za medije. Zato sva se skupaj lotili še enega boja, boja z ignoranco in sprenevedanjem odgovornih za gradnjo prizidka k mariborski onkologiji. Klavdija je opisala stanje, kakršno jo je pričakalo vsakič, ko je prišla na kemoterapijo, Polona je dodala uvod in zaključek.

V resnici je popolnoma nepomembno, kaj je katera od sobork zapisala, saj gre obema za našo onkologijo, ki ni mariborska, ampak vseslovenska sramota, grožnja za vsakega od okoli 16.000 Slovencev, ki na leto zbolijo za rakom. Morda onkološki bolniki niso zanimiva volilna baza, pa se zato nobena stranka vladajoče koalicije ne zgane?! Morda je premier tako osredotočen na lastne in nacionalne blamaže na evropskem diplomatskem parketu, da ne vidi in ne sliši ogorčenja zaradi položaja na onkologiji v Mariboru? Kdo ve.

Soborki ne bova odnehali. Zaradi Klavdijinega raka in vseh rakov, ki lahko doletijo kogar koli. Nihče ni varen, pa naj se še tako skriva za naličjem »pomembnosti« in praznim besedovanjem.

V imenu obeh Polona Selič - Zupančič

Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda pravi, da ima zgodba z odkupi stanovanj na območju gradnje novega stolpiča za onkologijo Maribor dolgo zgodovino in da je ministrstvo z njo dobro seznanjeno. Vladajoče zato poziva, naj v najkrajšem možnem času najdejo konsenz, pristojne pa, naj ukrepajo in preprečijo kolaps onkologije v Mariboru.

Zaradi zaostanka v gradnji so se začeli tudi odhodi kadrov, kot rečeno, pa je težava tudi v dotrajanih linearnih pospeševalnikih, ki so nujni za obravnavo bolnikov. Oba sta stara trinajst let in se neprestano kvarita, rezervne dele je težko dobiti, kar pomeni, da morajo bolniki čakati, dokler ju ne popravijo oziroma dokler ne dela vsaj eden. Razpisa za nov pospeševalnik še ni, saj je tudi draga oprema vezana na projekt širitve onkološke dejavnosti UKC Maribor. V sklopu projekta sta predvidena dva nova linearna pospeševalnika, ki bosta umeščena v novogradnjo, ko bo ta dokončana. Na vprašanje, zakaj kljub vsemu zaradi težav ne kupijo novega, na ministrstvu odgovarjajo, da je urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu v lanskem letu med bolnišnice razdelil 41,7 milijona evrov evropskih sredstev, ki so namenjena za zamenjavo dotrajane drage medicinske opreme. UKC Maribor je iz tega naslova prejel 6,5 milijona evrov. Javni zdravstveni zavodi nato sami določajo prioritete pri nakupih drage medicinske opreme, zato sta tudi izvedba razpisa in nakup v njihovi pristojnosti. Za zamenjavo obstoječih linearnih pospeševalnikov v uradu niso prejeli nobene vloge. 

Priporočamo