Medtem ko Nemčija razvija aplikacijo, ki bo ljudem pomagala najti najbližji bunker v primeru napada, Švedska že razdeljuje 32-stransko brošuro z naslovom Če pride do krize ali vojne. Pol milijona Fincev je s spleta medtem preneslo tamkajšnji vodnik za nujno pripravljenost.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je nedavno dejal, da si prizadevajo prebivalstvo usposobiti oziroma pripraviti za vojno. Po vsem baltskem območju, še posebej pa na Švedskem in Finskem, ki sta opustili desetletja nevtralnosti in se pridružili Natu, razmišljajo podobno. Sledijo načelu, da vojaška sposobnost ni vse, pač pa morajo biti pripravljeni vsi državljani.
Negotovi časi
»Živimo v negotovih časih. Oboroženi konflikti trenutno potekajo v našem kotičku sveta. Terorizem, kibernetski napadi in dezinformacijske kampanje se uporabljajo za spodkopavanje in vplivanje na nas,« med drugim piše v uvodu švedske brošure, v kateri poudarjajo, da je kolektivna odpornost bistvena in če bo Švedska napadena, »mora vsakdo prispevati svoj delež k obrambi švedske neodvisnosti – in demokracije ... Vi ste del splošne pripravljenosti Švedske na nujne primere«.
Najnovejša brošura še govori o zakloniščih, digitalni varnosti in kako uporabljati stranišče, če ni vode. Priporoča, da doma ljudje hranijo dovolj vode (in vsako leto preverijo, ali je še vedno dovolj dobra za pitje), da imajo na voljo veliko odej, toplih oblačil in alternativnih načinov ogrevanja. Prav tako naj si priskrbijo radijski sprejemnik na baterije.
Reakcije med prebivalci Švedske so bile sicer mešane, kot je te dni poročal britanski časnik The Guardian. Johnny Chamoun, 36-letni frizer v Solni blizu Stockholma, je za ta medij povedal, da je »dobro biti pripravljen«. Po drugi strani so v dilemi starši otrok, ki ne vedo dobro, kako o takšni tematiki spregovoriti. Posebej tisti, ki so v Evropo pribežali iz konfliktnih območij.
Osnovna zdravila
Norveški direktorat za civilno zaščito, DSB, je podobno knjižico razdelil 2,6 milijona gospodinjstev v državi. »Živimo v vedno bolj turbulentnem svetu,« pišejo. Norveška brošura svetuje ljudem podobno: naj imajo vsaj enotedensko zalogo nepokvarljive hrane, vključno s »hrustljavim kruhom, konzerviranim stročnicami in fižolom, konzerviranimi namazi, energijskimi ploščicami, suhim sadjem, čokolado, medom, piškoti in oreščki«. Norveška prav tako svetuje prebivalcem, naj se založijo z osnovnimi zdravili – vključno z jodovimi tabletami v primeru jedrske nesreče – in, tako kot Švedska, priporoča, da imajo ljudje več bančnih kartic in da doma hranijo zalogo gotovine.
Na Finskem so objavili izčrpen spletni vodnik z naslovom Priprava na incidente in krize, ki prebivalcem ponuja informacije in nasvete o vsem – od izpadov vode do gozdnih požarov, kolapsa interneta ali dolgoročnejših kriz, kot so vojne.
Tam so izdelali še spletno stran, 72tuntia.fi, kjer državljane sprašujejo, ali »bi preživeli 72 ur« v različnih kriznih situacijah. Vabi jih, naj preizkusijo svoje veščine skozi vrsto testov.
Demontirana zaklonišča
Nemčija se medtem osredotoča na povečanje števila bunkerjev in zaščitnih zaklonišč. Po uradnih ocenah ima država s 84 milijoni prebivalcev manj kot 600 javnih zaklonišč, ki skupaj lahko sprejmejo 480.000 ljudi. Številna zaklonišča iz hladne vojne so bila demontirana zaradi prepričanja, da jih ne bodo več potrebovali, vendar je Berlin zdaj sprožil nacionalni načrt za bunkerje pod Zveznim uradom za zaščito prebivalstva, vključno z aplikacijo za geolokacijo na telefonu.
Nemška gospodinjstva so pozvali, naj prilagodijo kleti, garaže ali shrambe, prav tako lahko izkopljejo stare bunkerje, medtem ko bodo gradbeniki poslej zakonsko zavezani, da v nove domove vključijo varna zavetišča – kot je to že storila Poljska, še poroča The Guardian.
V teh državah med drugim sledijo prepričanju, da bi bil napad Rusije možen v naslednjih petih letih, kar nekateri strokovnjaki sprejemajo s skepso.
