Dnevi so vedno krajši in se bodo krajšali še vse do 21. decembra, konec tedna bomo poleg tega uro premaknili za 60 minut nazaj, kar bo pomenilo, da se bo stemnilo že, ko številni šele zapuščajo svoje delovno mesto. Vreme bo ob tem zagotovo prinašalo vedno več neprijetnih jesensko-zimskih pojavov, kot sta megla in vlaga, kmalu nemara tudi druge vrste padavin, kot smo jih vajeni v zadnjem času. Vse skupaj pa pod črto pomeni še nekaj – da nas čaka nekajmesečno obdobje slab(š)e vidljivosti, kar zna biti še posebej kritično in predstavljati težave v prometu.

Pešci le redko krivi za nesreče

To zagotovo velja za vse udeležence, a prav je, da v razmerah slabše vidljivosti tokrat še posebej osvetlimo tiste, ki so v prometu najbolj občutljivi in ogroženi. To so pešci. Kot so povedali na Agenciji za varnost prometa (AVP), gre za tisto vrsto skupine, ki jo v kar 70 odstotkih primerov kot povzročitelji nesreč ogrožajo vozniki motornih vozil, medtem ko preostalih 30 odstotkov s prekrški pešci najpogosteje »zapolnijo« z nepravilnimi prečkanji vozišča in neupoštevanji rdeče luči na semaforju.

V letošnjem letu se je tako do konca septembra na slovenskih cestah zgodilo 374 prometnih nesreč z udeležbo pešcev, pri čemer so življenje izgubili štirje pešci, 65 jih je bilo huje in 282 lažje telesno poškodovanih. Lani je medtem v primerljivem obdobju v 405 prometnih nesrečah umrlo šest pešcev, 60 jih je bilo huje poškodovanih, 315 pa lažje. V zadnjem polnem letu (2023) pa so bili pešci udeleženi v 589 prometnih nesrečah, 12 jih je umrlo, 85 pa je bilo huje poškodovanih.

Ko beseda teče o pešcih in obdobju slabše vidljivosti, povezava seveda ni naključna. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se namreč zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko preživimo velik del dneva v temi, ob tem je od leta 2019 do konca septembra 2024 kar 29 pešcev umrlo v temnem delu dneva, kar predstavlja več kot 42 odstotkov vseh primerov. Na AVP zato še posebej poudarjajo, da je za varnost pešcev ključnega pomena, da v mraku ali slabši vidljivosti vedno nosijo odsevna telesa, kot so kresničke, trakovi in brezrokavniki, in to povsod: v prometu, na sprehodu, med tekom ...

»Svetla oblačila prav tako prispevajo k večji vidnosti, a veliko kasneje kot v kombinaciji z odsevnim predmetom. Tudi kolesarji in uporabniki skirojev in električnih skirojev morajo v mraku in slabih vremenskih razmerah uporabljati obvezna svetila in odsevna telesa. Ob tem je pomembno, da predvsem otroke in starejše poučimo o opremi, pravilni hoji in varnem prečkanju ceste v mraku, ponoči in ob slabši vidljivosti. Poskrbite pa tudi za varnost svojega štirinožnega prijatelja, na voljo so že odsevne oprsnice, ovratnice in trakovi za pse. Za voznike sta medtem ključni prilagojena hitrost vožnje in pozornost na ranljive udeležence v prometu,« so še povedali na AVP in dodali podatek, ki najbolj nazorno opiše, kako pomembno je, da smo v prometu vidni: »Vozilo, ki vozi s hitrostjo 40 kilometrov na uro, pešca v temnih oblačilih opazi šele na razdalji 26 metrov, v svetlih oblačilih na razdalji 38 metrov, medtem ko odsevni trak omogoča, da pešca opazijo na razdalji do kar 136 metrov.«

»Bodi viden – bodi previden« in »Dejmo se videt«

Čeprav vselej poudarjamo, da je že ena sama žrtev ena preveč, in to dejansko drži kot pribito, je pri vsem skupaj vseeno treba dodati, da se je stanje tudi glede varnosti pešcev pri nas precej izboljšalo. Še pred dvajsetimi leti je namreč na slovenskih cestah letno življenje izgubilo okoli 250 pešcev, to številko pa smo močno zmanjšali tudi ali predvsem zaradi različnih preventivnih ukrepov. Enega takih je predstavljala tudi nacionalna preventivna akcija za večjo varnost pešcev z naslovom »Bodi viden – bodi previden«, ki sta jo prejšnji teden organizirala AVP in policija, v sklopu akcije pa je slednja občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu razdelila 11.000 odsevnikov in zloženk ter 1000 plakatov, ki opozarjajo na pomen vidnosti in varnosti pešcev.

Svojo akcijo za boljšo vidnost v prometu so na zanimiv in inovativen način skupaj organizirali tudi Zavarovalnica Triglav, Zavod Vozim in agencija Yootree Creative. Poimenovali so jo »Dejmo se videt«, s čimer je pozdrav, ki ga v vsakdanji komunikaciji večinoma uporablja mlajša generacija, zaživel še v drugačni luči. Na pobudo omenjenih so študenti modnega oblikovanja katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehnične fakultete (NTF) ustvarili inovativno kolekcijo odsevnih oblačil in vidnih dodatkov, ki so jo nedavno predstavili tudi na ljubljanskem tednu mode (Ljubljana Fashion Week). Prav mladi se v sklopu svojih urbanih mobilnostnih poti namreč redko odločajo za ključne varnostne elemente, kot so čelada, odsevna oblačila in dodatki, kar je vzrok številnih nesreč in poškodb. »Pripomočke za vidnost v prometu poznamo že desetletja, vendar mladi zelo redko posegajo po njih. Kadar izbirajo med vidnostjo in slogom, namreč navadno zmaga slednji. Da je vidnost vendarle element, ki jim je pomemben, pa govori podatek, da je večino voznikov e-skirojev in e-koles najbolj strah, da bi jih vozniki avtomobilov spregledali. Zato smo mladim omogočili, da sami poiščejo način, da so lahko varni in v svojem slogu. Starega problema vidnosti v prometu smo se torej lotili na povsem drugačen način, z drugačnimi rešitvami, in upravičeno pričakujemo tudi drugačen rezultat,« je ob tem povedala Ana Cergolj Kebler, vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav, medtem ko je eden izmed ustvarjalcev kolekcije »Dejmo se videt«, študent NTF Anže Orešnik, dodal: »Glavni čar projekta je bil proces, pri katerem se je vsak član naše študentske ekipe poglobil vase in se vprašal, kako bi sam vključil svetlobno-reflektivne materiale in elemente v svoj vsakdanji stil in estetiko. Naše kolekcije resnično odražajo to, da lahko vsak posameznik, ne glede na svoj osebni stil, poskrbi za boljšo vidnost in varnost v prometu. Upam, da bo naša kolekcija navdihnila ljudi, da s predstavljenimi idejami in tehnikami najdejo načine, kako svetlobno-reflektivne materiale vključiti v svoj vsakdanji stil.«