Kriptovaluta bitcoin je te dni presegla vrednost 100.000 dolarjev. Magična meja, ki je vso pozornost znova preusmerila nanjo in na področje kriptovalut na splošno. Od ponovne izvolitve Donalda Trumpa se je vrednost bitcoina več kot podvojila. Toda od kod taka vrednost in kaj vse to pravzaprav pove o današnjih časih?
Mar niso bile kriptovalute nedavno že skoraj odpisane? Drži. A so znova zaživele, potem ko so bile pred dvema letoma skoraj izbrisane z radarja najširše javnosti. Eden od razlogov je ta, da jih Wall Street po novem obožuje.
Zakaj? Odvečno vprašanje. Zato vendar, ker se investitorji z njimi dodatno bogatijo. Pomislite, celo »memecoini«, torej nekakšne komične kriptovalute, ki imajo običajno bolj kratkotrajno slavo, ustvarjajo bogastvo iz nič. Dogecoin, priljubljeni šaljivi kovanec Elona Muska, je od ameriških volitev pridobil celo hitreje kot bitcoin. Njegova rast – tako kot v mnogih drugih primerih – je povezana s pričakovanji ob prihodu bolj kriptovalutam prijazni ameriški administraciji.
Ampak še vedno ne razumem, od kod tolikšna vrednost nedvomno izmišljenim valutam? Niste osamljeni. Poenostavljen odgovor na vprašanje, kako je določena vrednost kriptovalutam, se glasi takole: večina ima fiksno ponudbo ali nadzorovano izdajo. Bitcoin je na primer omejen na 21 milijonov kovancev. Če se povpraševanje poveča, ponudba pa ostane omejena, se cena ponavadi dvigne. Ta faktor »pomanjkanja« lahko še kako poveča vrednost. To je v osnovi to. Pomemben del vrednosti kriptovalute namreč poganjata tržno »razpoloženje« in špekulativno trgovanje. Če ljudje verjamejo, da se bo vrednost kriptovalute povečala, se povpraševanje poveča, kar dvigne ceno. In tu smo danes.
To najbrž ni vsa zgodba, ali pač? Ne, je pa njen pomemben del. Če vzamemo bitcoin, o katerem je največ govora, povejmo še, da tržna kapitalizacija (market cap) znaša več kot 2 bilijona dolarjev, kar je rezultat naslednjih dejavnikov: prihod Trumpa, ki je bil nekoč kritik kriptovalut, a jih zdaj podpira in trdi, da mora Amerika postati vodilna na tem področju; Trumpova volilna kampanja je, mimogrede, zbrala približno 135 milijonov dolarjev od kripto navdušencev; poleg tega je januarja letos ameriška komisija za vrednostne papirje odobrila sklade, vezane na kriptovalute, kar je omogočilo investicije več kot 100 milijard dolarjev.
Ali nimajo ljudje kaj pametnejšega za početi? Mnogi očitno ne. Sicer pa, kaj je lahko bolj mamljivega od bogatenja. Prišli smo v čase, ko stane nov model roza jaguarja več kot 100.000 dolarjev in ko na dražbi prodajo banano, ki je menda del umetniške inštalacije, za 6,2 milijona dolarjev. Nekateri vse to pripisujejo dejstvu, da se nekateri ljudje dolgočasijo in potem iščejo nekaj bolj razburljivega.
Nekaterim, ki so v preteklosti prodali bitcoine, je zdaj zagotovo žal. Nedvomno. Med njimi si največ las najbrž puli Laszlo Hanyecz, ki je leta 2010 za dve pici plačal 10.000 bitcoinov. Danes bi bili vredni milijardo dolarjev.
Drugi se veselijo. Med njimi mnogi Slovenci. Po nekaterih podatkih smo skupaj s Hrvati evropski rekorderji po deležu državljanov, ki vlagajo na kriptotrgu. Bitcoine in druge kriptovalute je po teh podatkih, ki so stari kakšno leto in pol, kupilo 17 odstotkov Slovencev.
Omenjali ste »memecoine«. Kaj je to? To so na hitro izmišljene kriptovalute, ki so za nameček povsem neregulirane. Ocenjujejo, da na leto nastane med 20.000 do 40.000 memecoinov, vendar zelo majhen delež uspe. To so prav tako zanimive zgodbe. Recimo: bonk, ki temelji na narisanem simpatičnem psu, je vreden, gledano skupno, tri milijarde dolarjev; chillguy, ki ga podpira vplivnež Mr. Beast, je vreden 466 milijonov dolarjev; pepe, narisani žabec, je vreden 8,2 milijarde dolarjev.
Dobro, naj torej kupim kriptovaluto ali ne? Če vam je dolgčas, lahko. Lahko celo kaj zaslužite, lahko izgubite. Sicer pa je ves svet dandanes vse bolj podoben loteriji.
