Več kot leto dni po katastrofalnih poplavah ima novo streho nad glavo le ena družina, montažno hišo so ji postavili zasebni donatorji. Mnoge družine še ne vedo zagotovo, ali se bodo morale izseliti iz svoje poplavljene hiše oziroma hiše, zgrajene na poplavnem območju, tiste, ki so odločbo že prejele, pa zdaj izbirajo med več možnostmi. Lahko se odločijo za preselitev v že zgrajeno hišo oziroma stanovanje, država oziroma občina jim lahko pomaga najti nadomestno stavbno zemljišče in na njem zgradi nadomestitveni objekt ali pa se odločijo za izplačilo odškodnine, s katero si bodo novo hišo ali stanovanje kupili ali zgradili sami. V službi vlade za obnovo po poplavah pričakujejo, da bo slednjih največ.
Ena prvih, ki so se same lotile reševanja stanovanjskega problema, je družina Fužir s Prevalj na Koroškem. Prizori njihove oranžno-bele hiše s frčado, ki drsi v strugo Meže, so obkrožili Slovenijo in svet. Štiričlanska družina Mirana Fužirja (še njegova sestra, mama in oče) je v trenutku izgubila vse. Skoraj osemdesetletni Henrik Fužir je še dolgo taval med ruševinami in med njimi iskal spomine – fotografije, predmete oziroma vse, kar bi ga lahko spominjalo na hišo, ki jo je pred štiridesetimi leti zgradil z lastnimi žulji. Danes ne hiše ne ruševin ni več, tudi nova ne bo zrasla na istem mestu. Že v začetku letošnjega leta so začeli sami iskati rešitve in se obrnili na podjetje Marles. Želijo si varen in trajnosten dom – in želijo si ga kmalu.
Pridobivanje dovoljenj ustavila tudi stavka
V Marlesu so jim prisluhnili, a hitro ugotovili, da bodo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja dolgi in zapleteni, kljub temu da razmere kličejo po urgentnem reševanju. »Postopek pridobivanja dovoljenj je že v običajnih okoliščinah zapleten in dolgotrajen, kar se je v preteklih mesecih še dodatno poslabšalo zaradi stavke na upravnih enotah. Kljub naši zavezi, da pospešimo proces, kolikor je v naši moči, se soočamo z omejitvami, ki jih povzroča ta birokratska ovira,« ugotavlja direktor podjetja Tadej Gosak.
V podjetju, kjer trenutno vodijo več postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj za kupce s poplavljenih območij, največjo možnost za hitrejše reševanje vlog in pridobivanje dovoljenj vidijo v poenostavitvi in pospešitvi postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj. »Od nekdaj si prizadevamo za tesno sodelovanje z lokalnimi oblastmi in državnimi institucijami. Strmimo k temu, da so vloge, ki jih pripravljamo za naše kupce, popolne in skladne z zakonodajo, ter na tak način omogočamo hitrejšo obravnavo. Priložnost za hitrejšo izdajo gradbenih dovoljenj vidimo v prioritetni obravnavi vlog prizadetih v poplavah. Predlagamo, da se roki za izdajo vlog v praksi skrajšajo na 30 dni ali manj,« Gosak poziva državne institucije.
Odškodnine ne bodo dovolj
Že vse od naravne nesreče naprej imajo pri njih prednost stranke, ki so jim poplave poškodovale ali odnesle dom. »Naša ekipa bo strankam stala ob strani skozi celoten proces, od načrtovanja do končne gradnje, da bi zagotovili, da bo njihov novi dom resnično izpolnjeval vse njihove potrebe in želje,« poudarja prvi mož Marlesa. Na vprašanje, ali bodo odškodnine, ki jih je poplavljenim ponudila država, zadostovale za gradnjo novih hiš, nima jasnega odgovora. »Vsaka pomoč je za oškodovance dragocena in bo znatno pripomogla k pridobitvi novega doma. Vendar pa moramo priznati, da bodo državne odškodnine verjetno pokrile le del stroškov novogradnje, zato je smiselno, da se ponudijo tudi standardizirane, a prilagodljive rešitve,« pravi.
Na državnem natečaju, ki ga je vodilo ministrstvo za solidarno prihodnost, je več slovenskih arhitekturnih birojev in arhitektov prispevalo 58 različnih idej za novogradnje, ki bi nadomestile med poplavami poškodovane hiše. V kategoriji enodružinskih hiš jih je žirija nagradila pet. A Gosak priznava, da povpraševanja po omenjenih petih tipskih rešitvah za zdaj še ni. Ljudje očitno pričakujejo bolj individualne rešitve, zato jim bodo v njihovem arhitekturnem biroju te tudi omogočili – bodisi s povsem individualizirano ponudbo bodisi s prilagoditvami tipskih rešitev.
Dvajset dodatnih hiš na mesec
Takoj po poplavah je premier Robert Golob nakazal, da bi lahko stiske družin, ki so ostale brez strehe nad glavo, dokaj hitro rešili s pomočjo domačih proizvajalcev montažnih hiš, in obljubljal, da bi lahko poplavljenci do novih montažnih hiš prišli v treh mesecih. Je to govoril na pamet ali se je s proizvajalci hiš posvetoval? Tadej Gosak pojasnjuje, da je bila ta izjava usklajena z njimi. »Prvi smo podali odgovor oziroma predlog, da se oškodovancem čim prej pomaga in ponudi lesene montažne hiše. Že v prvem tednu po poplavah smo naredili analizo svojih zmogljivosti in od takrat smo v stanju pripravljenosti ter imamo na voljo kapacitete za gradnjo večjega števila hiš,« poudarja. Mesečno bi lahko ob redni proizvodnji izdelali še do 20 dodatnih objektov. In kako hitro bi poplavljenci lahko prišli do novih domov? »Od trenutka, ko ima oškodovanec oceno odškodnine, sploh pa pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko novo hišo postavimo v 160–180 dneh,« zagotavlja sogovornik.
Čeprav so v Marlesu pripravljeni že od povodnji naprej, za poplavljence še niso zgradili nobene hiše. Država se je po prvih razmislekih, da bi sama oddala naročilo za več montažnih hiš, odločila reševanje problema prepustiti oškodovancem. Ker mnogi od njih še čakajo na cenitev ali pa imajo neurejena lastniška vprašanja ali težave s primernimi zemljišči, se bo obnova zavlekla. Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je ob obletnici poplav povedal, da smo lahko zadovoljni z opravljenim delom na infrastrukturi, vodotokih, pri zagotavljanju finančnih sredstev ljudem in predplačil občinam, nekoliko manj pa z dolgotrajnimi administrativnimi postopki. Vleče se predvsem pri določanju objektov, ki so zaradi varnosti življenja in zdravja predvideni za odstranitev. Zatika se tudi občinskim službam, ki morajo znotraj svojih občinskih meja najti nova, primernejša in varnejša zemljišča za gradnjo. S tem imajo nekatere velike težave, posebej v Zgornji Savinjski dolini.
Skupno je bilo v ujmi na različne načine poškodovanih 13.084 stavb, od tega 8918 stanovanjskih stavb, med njimi 40 popolnoma porušenih domov. Na seznamu za morebitno rušenje objektov zaradi posledic plazov in poplav je trenutno 343 objektov, seznam se še spreminja.
