Da je pred nami praznični čas obdarovanj, je jasno ob pogledu na trgovske police, ki se že šibijo pod ponudbo praznično obarvanih izdelkov. Zadnji tedni pred iztekom leta niso le tedni veselja, druženja in obdarovanja, ampak predstavljajo za marsikoga tudi dodaten finančni stres. Resda se naši vladni predstavniki hvalijo s trenutno nizko stopnjo inflacije in je statistični urad za mesec oktober zabeležil pocenitve v več kategorijah, kot so med drugim nastanitvene storitve, počitniški paketi in pogonska goriva, pa velja ob tem opozoriti na podražitev zelenjave za 3,6 odstotka.
Kaj nas čaka prihodnje leto? Na napovedi ekonomistov, kako močno življenjski stroški bremenili naše denarnice v prihodnjem letu, bomo še malce počakali, zaenkrat spomnimo le na dodatno obremenitev s socialnim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, ki zaposlene, samozaposlene in upokojence čaka od 1. julija prihodnjega leta.
Dve tretjini prebivalcev Slovenije zmanjšuje stroške
Po podatkih statističnega urada za lansko leto je bilo tveganju revščine v Sloveniji izpostavljenih skoraj 13 odstotkov ljudi, dolgotrajnemu tveganju revščine pa slabih sedem, kar je več kot leto prej. Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo je znašal 903 evrov.
Za uradne podatke za letošnje leto je še prrezgodaj, hiter vpogled v aktualno finančno stanje ljudi pa že ponuja raziskava Mediane, ki jo je z vključitvijo širše regije izvedla skupaj z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN.
Kaj kažejo podatki? Nič kaj spodbudno sliko: 12 odstotkov ljudi se težko preživlja, kar dve tretjini prebivalcev Slovenije pa zmanjšuje stroške. Po tej poti je že stopilo 42 odstotkov sodelujočih dodatnih 24 odstotkov pa to načrtuje v prihodnjem obdobju. Še več posameznikov, ki zategujejo pas, je v generacijah X (rojeni med leti 1965 in 1980) in Y (1981 in 1996), kjer se delež zviša na tri četrtine.
Primerjava z drugimi državami
Raziskava je sicer zajela prebivalce širše regije, zato si velja pogledati tudi primerjalno sliko. Kar opazne razlike se pojavljajo v oceni prebivalcev različnih regij o svoji finančni preskrbljenosti. Če v Sloveniji 12 odstotkov ljudi poroča, da se težko preživlja, je teh na Hrvaškem skoraj dvakrat več (delež znaša 23 odstotkov), v Srbiji pa skoraj trikrat večji (34 odstotkov). Podobno velja za ljudi, ki ocenjujejo, da živijo udobno – na Hrvaškem in v Srbiji je takih veliko manj kot v Sloveniji.
Podatki za evropski nivo kažejo, da se težko preživlja 28 odstotkov ljudi, na svetu pa je takšnih 37 odstotkov.
Najbolj na tesnem generacije X, Y in Z
Tudi širše bodejo v oči razlike med različnimi generacijami: v svetovnem merilu sta trenutno najslabše finančno situirani generaciji Y in X (približno 40 odstotkov pripadnikov teh dveh generacij poroča, da se težko preživljajo), sledi generacija Z, ki zajema rojene med leti 1997 in 2012 in v kateri se 37 odstotkov pripadnikov sooča s finančnimi izzivi.
Kako je s klestenjem stroškov v regiji? Pasove zateguje tri četrtine prebivalcev Hrvaške in Srbije, stroške pa je že oklestila skoraj polovica Evropejcev. Seštevek ljudi, ki že varčujejo, in tistih, ki to še načrtujejo, pokaže, da finančno porabo omejuje kar 70 odstotkov ljudi v Evropi.
Tudi širše v svetu se napoveduje trend varčevanja, tudi na svetovnem nivoju največ pripadniki generacij X in Y (tri četrtine se je zmanjševanja stroškov v preteklih mesecih že lotilo ali to še načrtujejo), skupno gledano pa v generaciji ljudi do 59. leta (kar zajema generacije X, Y in Z) le petina ljudi ne načrtuje sprememb.
