Pozeba je ponekod na vzhodu Slovenije zmanjšala pridelek jabolk in hrušk, vročina pa je pri zgodnjih sortah jabolk povzročila ožganost plodov. Zaradi deževja so jabolka marsikje popokala in prehitro odpadla.
Za celotno Slovenijo so sadjarji za letos napovedovali letino v višini 60.000 ton jabolk, potem ko so lani slovenski sadjarji skupaj pridelali 30.600 ton jabolk. »Zaradi vremenskih ekstremov so se dejanske številke letine, kot vidimo zdaj, malo zmanjšale. Nekateri sadjarji, predvsem v Pomurju, pravijo, da jim je zaradi vremena odpadlo tudi do 30 odstotkov jabolk, tako da bo realna letina v Sloveniji nekje med 50.000 in 55.000 tonami,« je za STA povedal direktor podjetja Štajerc iz občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Mario Šilec.
Za več kot polovico manj sadja, orehov in kostanja.
Na Goričkem v Prekmurju, kjer so lani sadjarji utrpeli 90-odstotno, ponekod celo 100-odstotno izgubo pridelka, je bila letos sezona po besedah Doris Letina s Sadjarske kmetije Letina iz Sela zelo zahtevna. »Letošnjo sezono je zaznamovala najprej spomladanska pozeba, potem smo se soočili še z zelo visokimi poletnimi temperaturami, v času spravila pa je bilo neurje, ki je s točo in močnim vetrom veliko pridelka, predvsem jabolk, potolklo na tla,« je povedala Letina.
Čeprav je letina boljša kot lanska, je še vedno daleč od optimalne, je dodala. Na njihovi kmetiji, kjer imajo poleg jabolk še slive, namizno grozdje, orehe in kostanj, bi lahko pridelali okrog 330 ton sadja in orehov ter kostanja. Pridelali so ga okrog 140 ton, pa še ta je marsikje poškodovan. Tako so letos zabeležili poškodbe na 90 do 100 odstotkih orehov, na slivah na 60 odstotkih sadežev, namiznega grozdja in kostanja pa je poškodovanega 35 odstotkov.
Janez Trstenjak iz Stročje vasi v občini Ljutomer, ki ima 45.000 jablan na približno 15 hektarjih, je povedal, da so letos v primerjavi z lani, ko je pozeba uničila precej velik del pridelka, pričakovali boljšo letino. A ob obiranju so ugotovili, da je treba zaradi vročinskih poškodb zgodnjih sort in slabe obstojnosti večji delež jabolk nameniti v predelavo. »Pri vseh sadjarjih smo opažali, da so vozili v predelavo sadje, ki še ni bilo prav zrelo, je pa že bilo pečeno«.
Poleg tega so pri poznih sortah, kot sta sirius in carjevič, po Trstenjakovih besedah beležili več kot 90 odstotkov padlih jabolk pred zrelostjo, kar je zelo vplivalo na količino pridelka. Lani je Trstenjakova kmetija pričakovala 150 ton jabolk, pobrali so jih 90. Letos so pričakovali 250 ton, a je izplen le 60 ton prvega razreda. »Ostalo je vse je popadalo na tla, je ožgano od sonca ali pa je zaradi obilnega deževja zdaj popokalo. Tudi pozne sorte so močno sajave zaradi veliko vlage,« je dodal Trstenjak. Cene industrijskega sadja so se letos po njegovih besedah sicer dvignile, kar je sadjarjem v določeni meri pomagalo, a še vedno ne dovolj, da bi lahko nadomestili izgube zaradi zmanjšanega deleža namiznega sadja. »Kazalo je bolje, a se je slabše obiralo«.
Povsod ni bilo enako hudo
Pri podjetju Štajerc Šilec letošnjo letino ocenjujejo kot »normalno«. Na 54 hektarjih nasadov so pridelali okoli 3500 ton jabolk. Količinsko je letina primerljiva z lansko, čeprav so v regiji zaznali pozebo, ki je povzročila nekaj škode, je povedal. »Ne pri nas, na srečo, pač pa sadjarji iz drugega dela Štajerske, proti Avstriji in tudi na avstrijskem Štajerskem niso imeli te sreče, pozeba je bila kar aktivna.«
Prav tako so manjšo škodo v vročih poletnih mesecih utrpele nekatere sorte jabolk, obilno deževje proti koncu sezone pa je povzročilo njihovo odpadanje. Pri podjetju Štajerc gre sicer večina pridelka v prodajo kot prvorazredno namizno sadje, preostanek pa ga kot drugorazredno kvaliteto prodajo za predelavo v sokove.
Bojan Firbas z Domačije Firbas v Cogetincih v občini Cerkvenjak, kjer z integrirano pridelavo pridelujejo hruške, je povedal, da je bila letina na njihovi kmetiji dobra, sicer pa je bila zelo odvisna od lege sadovnjaka. »Letos je bila letina hrušk pri nas dobra, na kar smo že več let čakali, saj so hruške nekaj let zapored čisto pomrznile,« je povedal Firbas, ki vse hruške porabi doma, na turistični kmetiji.
Letina, ki meni, da dve zaporedni slabi sezoni na Goričkem močno ovirata vlaganje v posodobitve in razvoj tamkajšnjega sadjarstva, pa je vseeno optimistična: »Prav take sezone, ki se kažejo zdaj, so dokaz, da imamo v Sloveniji zelo kakovostno sadje. Dajo nam vedeti, kako zelo pomembno je, če imamo lokalne in domače pridelke in pa, kako pomembno je, da imamo potrošnike, ki znajo to ceniti. Verjamem, da jih v Sloveniji imamo in smo zelo veseli, da lahko delamo z roko v roki z njimi,« zaključuje Letina.
