Brez kave ni (dobrega) jutra, velja za marsikoga med nami. Ne nazadnje po svetu vsak dan popijejo 2,3 milijarde skodelic kave, so ocenili v mednarodni organizaciji za kavo (International Coffee Organization). Kava postaja vse dražja dobrina, v zadnjem obdobju njena vrednost raste podobno kot bitcoin. Samo v letošnjem letu se je podražila za 80 odstotkov. Nedavno je cena surove kave arabica na newyorški borzi dosegla najvišjo raven v zadnjih 50 letih, presegla je 3,44 dolarja za funt (0,45 kilograma). Cena kave se namreč oblikuje na borzi, pravzaprav je kava za nafto drugo najpomembnejše svetovno trgovinsko blago.
Trgovci s kavo, pražarne in lastniki lokalov sicer ne morejo rasti stroškov v celoti prevaliti na potrošnike, saj želijo ohranjati svoje tržne deleže. A brez zvišanja cen kave niti v trgovinah in kavarnah ne gre. Za skodelico espressa je v lokalih po najbolj turističnih krajih v Sloveniji letos marsikje treba odšteti več kot dva evra. V povprečju je lani cena espressa znašala 1,64 evra, kilogram kave v trgovini pa je stal dobrih 11 evrov, to je za desetino več kot leto prej, kažejo podatki statističnega urada.
Z novim letom, ko se sklepajo nove pogodbe za trgovanje, je pričakovati nadaljnji skok cen, tako pri tržni ceni surove kave kot v prodaji na drobno. »Velike skrbi nam povzročajo vremenske razmere in napovedi v Braziliji in Vietnamu, ki sta največji proizvajalki kave. Te bo na trgu občutno manj in to bo še naprej vplivalo na ceno. Poleg tega pa dodobra občutimo vse, kar se dogaja s trgovanjem na borzah po volitvah v ZDA, vsi indeksi so šli navzgor, tudi na borzi kave. Zdaj smo v vmesnem obdobju, več informacij o gibanju cen bomo imeli po novem letu, ko prideta novi letini iz Indije in Vietnama,« pravi Edis Zlatić, direktor podjetja Edal iz Dekanov, ki je največji trgovec s kavo v Sloveniji. Prek koprskega pristanišča na leto uvozijo več sto ladijskih zabojnikov kave in jo prodajajo naprej na tuje trge. V Atlantic Drogi Kolinski, ki ima eno pomembnejših blagovnih znamk barcaffe, ocenjujejo, da na poslovanje poleg cen energentov in embalaže občutno vplivajo tudi cene surovin, trenutno prav kave in kakava.
Suša v tropih krči letino
Glavni razlog za dvig cen surove kave gre iskati v državah z največ plantažami te rastline, ki so vse bolj izpostavljene skrajnim vremenskim razmeram. Suše, poplave in visoke temperature močno zmanjšujejo letino in kakovost kavnih zrn v Braziliji, največji svetovni proizvajalki vrste arabica, kjer zraste tretjina celotne svetovne proizvodnje kave. Kava arabica je posebno občutljiva za podnebne spremembe. Pred tremi leti je brazilske nasade zdesetkala nepričakovana pozeba, lani in letos pa huda suša.
Nič bolje ni na drugem koncu sveta v Vietnamu, ki je največji proizvajalec kave vrste robusta, načeloma odpornejše proti vremenskim vplivom. A niti tam kmetje ne poznajo več normalne letine, suši v obdobju rasti sledi močno deževje v sezoni obiranja kave. Zgovorna sta podatka, da se je lani izvoz kave robusta iz Vietnama količinsko zmanjšal za 9,6 odstotka, vrednostno pa zvišal za 3,1 odstotka. Tveganje, da kave na trgu ne bo dovolj, spodbudi panične nakupe na zalogo in dodatno razburka trg, podoben učinek imajo tudi špekulacije o morebitni uvedbi ameriških carin.
A podražitve sledijo po celotni verigi od plantaže do kavarne. Dražja je predelava kave v sušilnicah, višji so stroški prevoza, saj denimo kava iz Vietnama v Evropo zaradi nevarnosti v Rdečem morju potuje po daljši poti okoli Afrike. Dodatno negotovost je povzročila še evropska uredba o preprečevanju krčenja gozdov, ki je del evropskega zelenega dogovora. Po tej uredbi bodo uvozniki in izvozniki kave, kakava, soje, kavčuka, palmovega olja in goveda morali zagotoviti, da za njihovo pridelavo niso izsekovali gozdov in degradirali narave. Po pritisku nekaterih članic EU in tretjih držav je evropska komisija veljavnost tega pravila premaknila na konec leta 2025; države in podjetja imajo tako na voljo dodatnih leto dni, da se pripravijo na prepoved prodaje izdelkov iz izkrčenih gozdov.
Vse več ljubiteljev
Ne nazadnje pa dvigovanje cen kave poganja tudi vse večje povpraševanje. Kultura pitja kave se širi na območja, kjer črni napitek prej ni bil tradicionalno priljubljen, namesto čaja so kavo bolj množično začeli piti Korejci in Kitajci. Na Kitajskem se je poraba kave v zadnjem desetletju več kot podvojila.
Plantaže kave bodo v prihodnje težko zadovoljile naraščajoče povpraševanje. Strokovnjaki napovedujejo, da bi se lahko zaradi segrevanja podnebja do leta 2050 več kot polovica trenutnih kavnih plantaž znašla v neprimernih razmerah za pridelavo. To vodi v manjšo ponudbo in posledično višje cene. Znanstveniki v sodelovanju s pridelovalci že iščejo rešitve, kot so odpornejše sorte kavovcev in trajnostne metode pridelave, ki bi lahko ublažile vpliv podnebnih sprememb. Paradoksalno je, da kava ne prispeva bistveno k podnebnim spremembam, vendar trpi zaradi posledic teh sprememb, pravi Andrea Illy, predsednik kavnega velikana Illy s sedežem v Trstu. Pred nekaj leti nam je predstavil načrt, kako bi veliki svetovni vlagatelji združili moči in z javno-zasebnimi skladi pomagali malim pridelovalcem postaviti plantaže za trajnostno pridelavo kave. Vendar pa bo do uresničitve tovrstnih vizij preteklo še nekaj časa. Ob trenutnih trendih je jasno, da so časi poceni kave minili.
