Jože Podgoršek je novi predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na tem mestu bo v teh dneh zamenjal dosedanjega predsednika Romana Žvegliča, ki je zvezo vodil zadnja štiri leta. Podgoršek je nekdanji kmetijski minister v vladi Janeza Janše in aktualni predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. Na volitvah je dobil 36 od 57 glasov, njegov izzivalec, mladi kmet Žiga Kršinar, jih je zbral 17.

Podgoršek je v govoru po izvolitvi napovedal boj za slovenskega kmeta in gozdarja ter poudaril, da se zaveda številnih izzivov. »Slovenski kmet si zasluži mesto v slovenskem prostoru, ki mu pripada, ne nazadnje se ukvarja s pridelavo hrane, izvaja ključno dejavnost za to, da smo tudi v Sloveniji lahko siti,« je takoj po izvolitvi izpostavil doktor agronomskih znanosti, ki je odraščal na kmetiji, na kateri se ukvarjajo z zelenjadarstvom. Novo vodstvo si po Podgorškovih besedah med drugim želi postaviti družinsko kmetijo za temelj prehranske varnosti, urediti pogoje za stabilizacijo dohodka na teh kmetijah in najti načine, da mladi kmetje pogosteje prevzamejo kmetijo.

Leta 2015 je postal prehranski varuh, dve leti pozneje je neuspešno kandidiral za predsednika Zadružne zveze Slovenije ter za direktorja dveh kmetijskih zadrug – Cerklje in Medvode. Nato je bil od leta 2018, ko mu je potekel mandat varuha, do leta 2020 državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nato od oktobra 2020 tudi kmetijski minister. Tik pred iztekom mandata je odjeknila novica o njegovem dopustovanju z ženo v hotelu Bohinj, pri čemer je 800 evrov visok račun za počitnice plačala kmetijska družba KŽK, ki je že več let v sodnem sporu z državo zaradi kmetijskih zemljišč. Po aferi je sicer odstopil, a je ministrstvo vodil do izteka mandata vlade.

»Politiki ni mesta v zbornici«

Preden je vstopil v visoko politiko, je bil dekan zasebne Visoke šole za upravljanje in razvoj podeželja Grm Novo mesto, trenutno je vodja šolskega posestva v Centru biotehnike in turizma Grm Novo meto.

V preteklosti je simpatiziral s kar nekaj političnimi strankami (SLS, SD, DeSUS, Nova Slovenija), za zbornične volitve pa ga je posvojil še Janez Janša. Kljub temu je zatrdil, da je »zbornica nepolitična organizacija in da politiki ni mesta v zbornici«.

Prihodnja štiri leta bo vodil zbornico, v katero je vključenih več kot 110.000 članov, ki jih pestijo zelo različne težave. Večji kmetje imajo drugačne skrbi kot manjši, hribovski drugačne od tistih v dolinah. Kmetje se ne strinjajo z novimi prehranskimi smernicami, ki dajejo poudarek brezmesnim živilom. Menijo, da te bolj omejujejo, kot spodbujajo oskrbo šol iz lokalnega okolja. Opozarjajo na škodo, ki jim jo povzroča divjad, in na to, da se je Evropa znašla v primežu ogromnih količin poceni ukrajinskega žita, ki je zamajalo evropski trg in evropskega kmeta. »Evropo hromi tudi uvoz hrane iz drugih tretjih držav, kjer standardi in zahteve pridelave in predelave niso enaki kot v Evropski uniji. Na en strani imamo torej doma bistveno višje okoljske omejitve pri pridelavi hrane, na drugi nekontroliran uvoz. Naši stroški pridelave se večajo, zahteve tudi, odkupna cena pa ostaja enaka. Ko ti v takšnih razmerah na trg nekontrolirano prihaja nizkocenovna hrana, je vprašanje na dlani: kako bomo preživeli,« nam je pred časom razmere opisala mlada kmetica Anja Kastelic.

Apetiti po kmetijskih zemljiščih

Medtem so apetiti kapitala po kmetijskih zemljiščih vse večji. Kmetje pozivajo državo, naj najboljša zemljišča zaščiti in prepreči, da bi jih spreminjali v zazidalna. Zadnji takšen primer je posodobitev železniške povezave med Ljubljano in Naklim, ki bi uničila skoraj dvesto hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. »Čas je, da si jasno in glasno priznamo, da se Slovenija pri zaščiti kmetijskih zemljišč sooča z velikimi težavami, ki jih ne moremo več ignorirati. Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelj prehranske varnosti v Sloveniji. Podatki Eurostata kažejo, da Slovenija spada med države z najmanjšim delom njivskih površin na prebivalca,« je na nedavnem posvetu Kmetijska zemljišča – steber prehranske varnosti! opozorila pristojna ministrica Mateja Čalušić.

V mandatu se Podgoršek ne bo mogel izogniti vplivu podnebnih sprememb in prilagajanju kmetijstva nanje. Kmetje bodo zahtevali izboljšanje namakalnih sistemov in drugih tehničnih rešitev za obvladovanje vremenskih razmer. Trenutno je v Sloveniji z namakalnimi sistemi opremljenih vsega 2500 hektarjev zemlje, medtem ko bi jih lahko najmanj 30.000 do 40.000. Prav tako ne bo mogel mimo težav hribovskih kmetij. »Sodobna obdelava na strmih in hribovitih površinah zahteva drago mehanizacijo, ki si jo večina majhnih kmetij ne more privoščiti, čeprav bi bila ta že z varnostnega vidika nujno potrebna. Sofinanciranja države so hribovskim kmetijam skoraj onemogočena, saj zaradi majhnosti niso konkurenčna velikim ravninskim kmetijam. Brez kmetijske obdelave to območje ne bo privlačno ne za turizem ne za življenje. Preštevilne zveri in divjad kmetijam povzročajo veliko škodo, kar vodi v opuščanje kmetovanja,« je ob nedavnem obisku predsednice države v Posočju izpostavil predstavnik Zveze hribovskih in gorskih kmetij Slovenije Florjan Leban.

Kdo bo kmetoval?

V Sloveniji je okrog 55.000 kmetij, povprečna starost njihovega gospodarja oziroma gospodarice je 63 let, mladi prevzemniki so jih lani prevzeli vsega 85.

Kljub temu da kmetijska politika na različne načine spodbuja pomlajevanje kmetij, do tega ne prihaja. »V Sloveniji je le 3,5 odstotka nosilcev kmetije mlajših od 35 let, še leta 2016 jih je bilo 4,6 odstotka. Generacijska prenova v kmetijstvu mora postati strateški cilj Slovenije in ne le zapis v strateškem načrtu skupne kmetijske politike. Za doseganje ravnovesja in stanja, ki ga želimo imeti v kmetijstvu, so zato za nas neizmerno pomembna tudi nacionalna in evropska sredstva,« je poudarila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine predsednica Eva Golob in izpostavila težave z dostopom do denarnih sredstev, ki je za mlade kmete razmeroma težji kot za druga podjetja.

Kmetij je v Sloveniji iz leta v leto manj. Pred četrt stoletja je bilo dobrih 86.000 kmetijskih gospodarstev, leta 2020 skoraj 20.000 manj, so pa ta obdelovala nekoliko večje površine.