Slovenski odvetniki so nedavno po vseh večjih slovenskih krajih ponujali brezplačno pravno pomoč. S tem so zaznamovali dan, ko je današnja odvetniška zbornica dobila nacionalni pomen, in hkrati v prvi vrsti poskušali pomagati tistim, ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga njihovih pisarn.

Svoje znanje je brezplačno ponudil tudi dolgoletni koprski odvetnik in aktualni predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. Kot pravi, to ni edini dan v letu, ko brezplačno ponudi svojo pomoč, pravzaprav skoraj ne mine dan, da ne bi komu dal kakšnega zastonj pravnega nasveta. Na njegova vrata je ta dan potrkalo pet ljudi. »V štirinajstletnih izkušnjah, kolikor zbornica organizira pro bono dan, se je izkazalo, da je vsako leto brezplačne pravne nasvete pripravljenih deliti od 200 do 300 odvetnikov, vsak pa v povprečju sprejme okoli pet strank. To pomeni, da je v enem dnevu naše brezplačne pomoči deležnih od 1000 do 1500 ljudi,« razloži Starman. In kaj ljudi pripelje do njihovih pisarn? »Prihajajo resnično z vseh vetrov in z zelo raznolikimi pravnimi problemi.

Če smo še pred leti imeli veliko takšnih, ki so nas obiskali zaradi medsosedskih sporov in dilem, kako jih rešiti, je danes tega manj. Pogosteje prihajajo ljudje, ki imajo vprašanja s področja delovnega prava, torej težave na delovnem mestu, več je družinske problematike, povezane z ločitvami, dodelitvijo otrok, prihajajo celo v povezavi s kazenskim pravom. Daleč največ pa je tistih, ki bi radi rešili kakšen lastniški zaplet, uredili etažno lastnino, zanima jih, kako izpeljati te postopke, in tako naprej. Tudi sam sem letos sprejel stranke, ki jih je mučil prav ta problem,« razloži. Čeravno je ta dan prvenstveno namenjen tistim, ki si odvetniško pomoč težko privoščijo, ga izkoristijo tudi takšni, ki bi načeloma lahko potrkali na njihova vrata, med njimi tudi kakšen tak, ki že ima svojega odvetnika, pa pride zgolj preverit, ali mu prav svetuje.

Brezplačna pravna pomoč

V pogovoru o tem, kako je sicer dostopno pravno varstvo za vse, tudi za ranljive skupine, Starman izpostavi, da je Slovenija na tem področju zelo sočutna država, pravzaprav celo radodarna. Vsi, ki se znajdejo v civilnih postopkih pred sodiščem (družinske zadeve, medsosedski spori, delovno pravo, dedovanja, odškodnine ...), lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč. »Cenzus za upravičenost do brezplačne pravne pomoči je trenutno postavljen relativno visoko, do nje je upravičen vsak, čigar dohodek ne presega dvakratnika minimalne plače, kar ni malo,« pojasni sogovornik. Opozori pa, da ni nujno, da bo ta pomoč na koncu tudi v resnici brezplačna. »Dobro je vedeti, da v primeru uspeha na sodišču in pridobitvi premoženja država pričakuje, da ji bo upravičenec stroške brezplačne pravne pomoči pozneje povrnil. Če razložim povsem plastično: če v razveznem postopku žena s pomočjo brezplačne pravne pomoči od moža terja določeno premoženje in ga na koncu tudi pridobi, ima dolžnost, da državi tudi nekaj vrne.«

Zagovornik po uradni dolžnosti

Ko se nekdo znajde v kazenskem postopku in je za očitano mu kaznivo dejanje zagrožena kazen osmih let zapora ali več in si sam ne izbere ali ne more privoščiti odvetnika, mu ga priskrbi država. Zagovornikov po uradni dolžnosti je v kazenskih postopkih vedno več, Starman pojasnjuje, da temu trendu trenutno bržkone botruje veliko število kazenskih obravnav zoper tihotapce migrantov.

V primeru zagovornika po uradni dolžnosti še vedno kroži mnenje, da se ta za obdolženega ne bo prav pretirano potrudil. »To je veliko bolj mit oziroma urbana legenda kot resnica,« na ta očitek odgovarja odvetnik. »Razmere so se popravile, odkar je plačilo za opravljeno storitev enako – najsi ga plača obdolženi ali pa v njegovem imenu država. Upam si trditi, da v obeh primerih večina odvetnikov opravi svoje delo tako, kakor je treba in kakor jih k temu zavezuje odvetniška etika. Danes je na seznamu odvetnikov, ki sodelujejo kot zastopniki po uradni dolžnosti, veliko dobrih in usposobljenih odvetnikov,« zagotavlja sogovornik.

Vaški pravni »strokovnjaki«

Kljub vsemu je v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi še vedno zakoreninjeno prepričanje, da je najem odvetnika draga stvar in da si ga povprečen človek ne more privoščiti. Mednarodna neodvisna organizacija World Justice Project je v letih 2017 in 2018 raziskavo o pogledu na odvetništvo opravila tudi v Sloveniji. Ta je pokazala, da se je v teh dveh letih z določenim pravnim problemom soočilo 42 odstotkov Slovencev. Najpogosteje so jih pestila pravna vprašanja glede bolezni in poškodb v nesrečah, zaposlovanje, družinska vprašanja, bivanjska vprašanja, nepremičnine, prekrškovne in kazenske zadeve ter problemi, povezani z denarjem in dolgovi.

A s pomočjo odvetnikov so probleme reševali le redki. Zgolj tretjina teh je poiskala določene informacije, da bi bolje razumeli in hitreje rešili svoj problem, in le polovica teh je na koncu pomoč poiskala tudi pri odvetnikih. Po nasvete so se raje obračali na prijatelje, družinske člane, sindikate ... »Drži, še vedno obstaja fama, da so odvetniki dragi, a vendarle se zavest, da je treba ob pravnem problemu poiskati pomoč odvetnika, popravlja. V nasprotnem primeru se skoraj praviloma izkaže, da je vsak, ki je do pravice iskal cenejše stranpoti in plačeval za nasvete pri vaških strokovnjakih, na koncu prišel do odvetnika,« skomigne sogovornik. Prizna, da takšnih nelegalnih delilcev nasvetov, ki so brez ustrezne izobrazbe in licenc nelojalna konkurenca odvetnikom, tudi v Sloveniji ne manjka, opozarja pa, da je takšno početje, pravniki ga imenujejo zakotno pisaštvo, kaznivo početje. Odvetniška zbornica Slovenije si bo zato prizadevala, da bodo pred sodišči lahko stranke zastopali samo usposobljeni in na pravnem področju izučeni zastopniki.