Po več preložitvah smo s 1. oktobrom prešli na spremenjen in za ljudi še nekoliko bolj zapleten način zaračunavanja omrežnine. V članku smo pustili ob strani posledice za gospodarstvo in velike porabnike energije ter smo preverili, kaj spremembe pomenijo za manjše porabnike in gospodinjstva.
V zadnjem času predstavniki agencije za energijo, nacionalnega energetskega regulativnega organa, in drugi vidnejši posamezniki slovenske energetike mirijo ljudi, ki se bojijo višjih mesečnih računov za električno energijo, da je nov sistem obračunavanja omrežnine pravičnejši od obstoječega. Pogosto slišana je tudi mantra, da bo v prihodnje v naših rokah tudi prilagajanje porabe elektrike, s čimer bi sami vplivali na višino zneska na mesečnem računu. Informacija je luknjičasta, kot opozarja dr. Tomi Medved, višji raziskovalec in predstojnik Laboratorija za energetske strategije (LEST) na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Glede na predvidena vlaganja v elektroenergetsko omrežje in načine pokritja teh investicij se bo v splošnem namreč omrežnina zvišala.
»Zvišanje bodo najbolj občutili tisti, ki so investirali v toplotne črpalke, sončne elektrarne, električne avte in vsi z večjimi porabniki energije. Ker se način obračunavanja omrežnine določa z enačbo, kjer je več spremenljivk, ki so odvisne od posameznikovega profila porabe, bomo lahko o realnem zvišanju govorili šele čez kakšno leto, dve.« Ob tem spomnimo še na konec regulacije cen električne energije in vrnitev prispevka za obnovljive vire, zaradi česar bodo zneski na položnicah višji.
Trenutne obračunske moči z zadnjih računov so predlagane na podlagi odjemalčeve porabe v zadnjem letu. »V primeru, da odjemalec ne bo pretirano spremenil svojih navad ali dodal večjih porabnikov tipa toplotne črpalke, električnega avta in podobno, bodo dogovorjene obračunske moči ostale enake. V vsakem primeru je priporočljivo, da ob vsakem dodanem večjem odjemalcu povečate tudi dogovorjeno moč, ker so penali za prekoračitev lahko zelo visoki.«
Po prehodnem dveletnem obdobju, ko kazni za prekoračitve še ne bomo plačevali, se utegne zgoditi, da bomo kdaj pa kdaj prekoračili dogovorjeno moč, saj bo porabo težko spremljati in navade težko prilagajati. »Prilagajanje bodo načeloma lahko izvajali samo tisti z baterijami in pametnejšim polnjenjem e-avtov. Že na primer toplotne črpalke, ki so velik porabnik, nimajo takšne možnosti prilagajanja, še zlasti tiste brez zalogovnikov,« izpostavi prihodnje zadrege odjemalcev energije sogovornik.
Ne spreminjajte obračunske moči, kazni bodo visoke
Če je prej omrežninski strošek znašal recimo 100 evrov na leto, bo zdaj 200 ali 300 evrov – od tri- do štirikrat več, kar bo odvisno od velikosti varovalk in porabe. »Sistem nove omrežnine nekoliko uniči ekonomiko prihrankov. Agencija in drugi to upravičujejo s tem, da imajo tisti, ki so investirali v sončne elektrarne in toplotne črpalke, tudi največ prihrankov. Ti se bodo zdaj zmanjšali za teh 200 ali 300 evrov na leto,« pojasnjuje sogovornik.
Ali lahko odjemalci ob nespremenjenih navadah po 1. oktobru pričakujejo spremembe na računih za električno energijo? Za manjše odjemalce bodo spremembe minimalne, medtem ko bodo za večje kar opazne, odgovarja dr. Medved. Vsem odjemalcem, ne le večjim, svetuje, naj ne spreminjajo dogovorjene obračunske moči. Zakaj? »Če odjemalci sami spremenijo obračunsko moč, izgubijo pravico, da bi bili dve leti oproščeni plačila omrežnine za prekoračitev dogovorjene moči. Penali za prekoračitev so spet izračunani po določeni enačbi in bodo lahko predstavljali kar velik znesek.«
Torej je finančno varneje vzeti večjo obračunsko moč – sploh za imetnike sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in drugih večjih porabnikov – ter plačevati več, četudi realno ne potrebuješ tolikšne obračunske moči, kot tvegati s plačilom penalov (pogodbenih kazni) za presežke? »Definitivno. Penali lahko v po nekaterih izračunih tudi za 10-krat povečajo strošek omrežnine,« je jasen dr. Medved, ki je zagovornik predvidljivosti in preglednosti stroškov za uporabnike, kar je v novem sistemu zahtevna naloga za laike. »Če boš želel biti na varni strani in s predvidljivim stroškom, boš zakupil največjo omrežnino, da ne bo težav s prekoračitvami.«
Kako bo spremembo potrebne obračunske moči določil posameznik, ki si bo kupil dodatne porabnike energije, kot sta električni avtomobil in ogrevanje na toplotno črpalko? Kot laik bo moral vedeti, za koliko se najbolj splača povečati obračunsko moč. »V tem je največja težava, saj bo to zelo težko izračunal ali pa sploh ne. Tudi prodajalci ne bodo ljudem mogli zagotoviti določenega stroška ob nakupu naprave, ker bo višina stroška odvisna od enačbe in večje porabe. In kdor bo zakupil veliko večjo dogovorjeno moč, ne bo kaznovan za preseganje te moči. Mislim, da se bo splačalo zakupiti večjo dogovorjeno moč in biti miren.« Ampak, kot poudarja dr. Medved, to pomeni, da spet ne bo uresničen tolikokrat slišan cilj agencije za energijo, da bodo ljudje lahko prilagajali svojo porabo.
Za manj pravičen, a bolj pregleden sistem
Danes veliko poslušamo o zelenem prehodu, sončnih elektrarnah, samooskrbi z električno energijo in prihodnosti z električnimi vozili, hkrati po drugi strani z novim sistemom »kaznujemo« te iste ljudi. Mar odgovorni s tem ne pošiljajo ljudem nekoliko mešanih sporočil?
»Definitivno so to zelo mešani signali in osebno sem velikokrat ponovil, da nova omrežnina ni sistemsko najboljša rešitev. Predvsem nam manjka enostavnost, razumljivost in predvidljivost stroškov, ki so osnova za izračun povračilne dobe v 'zelene' investicije. Res je, da je pravičnejša, a vendar – izboljšanje pravičnosti in spreminjanja navad bi se dalo doseči tudi na druge, veliko enostavnejše načine. Nov sistem obračunavanja je tehnološko napreden in 'pravilno izračunan', a moramo se vprašati, ali to uporabnik na koncu želi.«
Kot preglednejšo možnost izpostavi vinjetni sistem z različnimi kategorijami, ki smo ga uvedli za vozila na avtocesti, ki sicer ni najbolj pravičen, je pa zelo razumljiv in enostaven za uporabo. »Nekaj podobnega bi lahko naredili za gospodinjstva, ki bi bila v določenih razredih glede na porabo, torej navadni uporabniki v stanovanjih, hiši, odjemalec s toplotno črpalko, z električnim vozilom, s sončno elektrarno, z baterijo in podobno. To bi prineslo predvidljivost stroškov in zmanjšalo neugodno 'uporabniško izkušnjo' končnega odjemalca.«
Potrebujemo namreč najbolj enostaven, morda ne najbolj pravičen, ampak uporaben sistem. »Kar nov sistem ni, saj imamo enačbe tako za penale ob preseženi porabi kot tudi enačbe za izračun obračunske moči, ljudje pa ne morejo sami preračunati, koliko bodo plačali za elektriko. Moja kritika ni uperjena v to, da sistem ni pravičen ali da niso bili narejeni točni izračuni. Daleč od tega, s tem se strinjam. Menim in zagovarjam pa, da bi bila mogoča drugačna, tudi uporabnikom prijazna in tudi cenejša rešitev, pri kateri bi namesto omejevanj, ki bodo vplivale na nameščanje sončnih elektrarn in toplotnih črpalk, kolikor je le mogoče izkoristiti že obstoječo infrastrukturo. Če je naš cilj zeleni prehod, bi moral biti tudi cilj, da dosežemo čim večjo izkoriščenost obstoječe infrastrukture,« sklene razmišljanje dr. Medved.
