Pulover za 25 evrov na razprodaji v eni izmed veleblagovnic v mestu se zdi vabljiva izbira, a naša omara se hitro napolni, model gre iz mode ali se ga preprosto naveličamo. Takrat se pojavi vprašanje, kam z odsluženimi oblačili in obutvijo. Mnogi so že ozavestili idejo o njihovi ponovni uporabi, bodisi kot potrošniki bodisi kot ponudniki. Zato obisk tako imenovanega second hand shopa ali trgovine z rabljenimi oblačili tudi pri nas ni več nič nenavadnega.
Lokalni poskus trajnostnega delovanja
»Poznam mlada dekleta in gospe, ki ne hodijo več v trgovine z novimi oblačili,« pravi Barbara Balis Markovič iz medvoške pREoblikovalnice, ki med številnimi dejavnostmi ponovne uporabe ponuja tudi tako imenovano walk-in omaro, kamor vstopajo prijateljice skupaj in pomerjajo oblačila, ki že imajo svojo zgodbo in čakajo na nove lastnice ali priložnost za predelavo v kaj drugega. Oblačila, ki so tam na voljo, so iz malo širšega lokalnega okolja, nekatera so tudi podarile obiskovalke, ki enako razmišljajo bolj trajnostno in na tak način podpirajo lokalni poskus k spodbujanju trajnostnega delovanja.
V njihov kotiček Podarjevalnica najraje pridejo pokukat gospe v pokoju in mamice za otroška oblačila. Predvsem mame k temu vodi varčnost, saj otroci hitro prerastejo oblačila. V ta namen so poleti v lepem vremenu nekajkrat na dvorišču organizirali tudi mini izmenjevalnice in podarjevalnice.
»Najlepša izkušnja je bila, ko je mlada gospodična prvič prišla na obisk tako zelo navdušena, da je v Medvodah prostor s trajnostnim pridihom. Vsakič naslednjič je pripeljala prijateljico ali pa so dekleta prišla po njenem priporočilu in ena od njih je lepega dne vstopila v pREoblikovalnico oblečena v oblačila iz vintage kotička, ki jih je neverjetno zanimivo skombinirala,« opisuje Barbara Balis Markovič.
Način življenja
»Vsekakor gre za osebno izbiro glede na način življenja. Je prijazno do denarnice, okolja, ne nazadnje tudi do zdravja, saj so oblačila že oprana in imajo manjšo prisotnost kemikalij,« še opisuje sogovornica in dodaja: »Da kupiš oblačilo iz druge roke, ne pomeni, da si ne moreš privoščiti nakupa novih oblačil, temveč je to zavestna odločitev, da kupiš bolj varčno in lahko tudi bolj pestro, raznoliko in unikatno. Manj tudi obremenjuješ okolje in tako podpreš lokalno krožno gospodarstvo.«
Velja torej nasvet, da nakupujmo premišljeno, če pa so naša oblačila še v dobrem stanju, jim lahko damo priložnost, da ponovno zaživijo. Lahko jih na primer poklonimo prijateljem, znancem, sorodnikom, druga možnost pa je, da tekstilne izdelke oddamo v humanitarni namen, v za to namenjene zabojnike. Lahko jih tudi prodamo prek spleta ali nesemo v katero prej omenjenih prodajaln, ki ponujajo rabljena oblačila in obutev.
Veliki vpliv na okolje
Ena največjih težav hitre mode je namreč obsežna količina tekstilnih odpadkov. Ker so oblačila poceni, jih ljudje kupujejo v večjih količinah in jih pogosto zamenjajo po samo nekajkratni uporabi. Statistike kažejo, da se vsako leto odvrže na milijone ton oblačil, pri čemer večina teh konča na odlagališčih. Sintetični materiali, kot so poliester, najlon in akril, ki so pogosto uporabljeni v hitri modi, pa se ne razgradijo enostavno in lahko v okolju vztrajajo več desetletij. Sintetične tkanine, ki jih uporabljajo proizvajalci hitre mode, prispevajo tudi k mikroplastiki v oceanih, saj se pri pranju sproščajo drobni delci plastike.
Poleg tega proizvodnja oblačil zahteva veliko naravnih virov, zlasti vode. Pridelava bombaža, na primer, zahteva ogromno količino vode. Za izdelavo enih kavbojk denimo porabijo kar 7500 litrov vode. Proizvodnja oblačil prispeva tudi k visoki ravni emisij toplogrednih plinov.
Ena izmed najpogostejših kritik hitre mode je izkoriščanje delavcev v državah v razvoju. Da bi ohranili nizke stroške proizvodnje, podjetja pogosto prenašajo proizvodnjo v države, kjer je delovna sila poceni in kjer zakoni o delovnih pravicah niso strogo regulirani. Delavci, ki šivajo oblačila za blagovne znamke hitre mode, pa pogosto delajo v nemogočih pogojih, prejemajo izredno nizke plače in so izpostavljeni nevarnim delovnim razmeram.
