Pravijo, da je mesec januar tako imenovani »suhi mesec«. Ne toliko zaradi vremena, pač pa zaradi uživanja alkohola, ki se mu mnogi po novoletnem rajanju raje izogibajo. Morda bo torej zdaj pravi čas, da se vprašamo, zakaj je toliko zmedenega poročanja o vplivu zmernega pitja alkohola. Nekateri so namreč prepričani, da kakšen kozarček vina na dan koristi, drugi ne. Tudi dva nedavno objavljena dokumenta v Združenih državah Amerike kažeta nasprotujoča si stališča glede alkohola in zdravja. Izkaže se, da je to predvsem posledica dolgoletne znanstvene razprave, ki še ni prišla do konca.
Pregled raznih objav po svetu pokaže, da naj bi po mnenju mnogih virov pitje enega ali dveh kozarcev alkoholne pijače na dan imelo zdravstvene koristi, kot je zmanjšanje tveganja za srčne bolezni in smrt. Toda 3. januarja letos je ameriški urad – če se spet ozremo na ono stran oceana –, ki je odgovoren za javno zdravje, izdal opozorilo, da že ena alkoholna pijača na dan prinaša povečano tveganje za nekatere vrste raka. Sporočilo poziva k spremembam opozorilnih etiket na alkoholnih pijačah v ZDA, da bodo opozarjale na to tveganje.
Razumevanje nasprotij
Razumevanje teh nasprotujočih napotkov in ugotovitev je zapleteno. Podatki so lahko nejasni zaradi statističnih pristranskosti, zunanjih vplivov in različnih opredelitev, kaj je zmerno pitje ter kakšna so tveganja. Raziskovalci si za nameček niso enotni, kako interpretirati razpoložljive dokaze, kot je te dni poročala revija Popular Science.
Nekaj dejstev je vendarle nespornih. Strokovnjaki se strinjajo, da prekomerno pitje (več kot ena pijača oziroma kozarec na dan za ženske oziroma dva za moške) med drugim povečuje tveganje za bolezni srca, nekatere vrste raka, težave z jetri in kognitivne motnje. Zmerno pitje po nekaterih opredelitvah pomeni približno 18 ml čistega alkohola, kar ustreza približno 3,5 dl piva (s 5-odstotnim alkoholom), 1,5 dl vina (z 12-odstotnim alkoholom) ali 40 ml žgane pijače (s 40-odstotnim alkoholom).
Resni strokovnjaki se tudi strinjajo, da je pitje javnozdravstveni problem. Nihče tudi ne priporoča začetka pitja zaradi morebitnih koristi za zdravje.
V omenjeni reviji so se med drugim pogovarjali z Gregoryjem Marcusom, kardiologom in profesorjem na Kalifornijski univerzi v San Franciscu, ki dopušča možnost, da ima zmerno pitje lahko nekatere zaščitne učinke, toda hkrati meni, da ni dovolj dokazov, da bi pitje priporočal komurkoli, ki sicer ne pije. Alkohol je zasvojljiv in lahko povzroči fiziološko odvisnost.
Slovenski podatki
Mimogrede, podatki iz populacijske raziskave CINDI – Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo vsakih nekaj let izvajajo na NIJZ, kažejo, da približno petina prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 74 let, v zadnjih 12 mesecih ni pila alkoholnih pijač. 55 odstotkov prebivalcev v tej starostni dobi je v zadnjem letu vsaj enkrat pilo tvegano ali že škodljivo. Slovenija je po porabi alkohola nad evropskim povprečjem.
No, glede znanosti še to: ta je vse bolj enotna glede povezave med alkoholom in rakom. Vsaka dodatna količina alkohola namreč poveča tveganje za to bolezen. Nacionalni inštitut za raka v ZDA navaja dokaze, da je tudi zmerno pitje povezano s povečanim tveganjem za raka glave, vratu, požiralnika, debelega črevesa in dojk.
Hkrati večina strokovnjakov meni, da so učinki občasnega ali zmernega pitja na zdravje razmeroma majhni. Pri tem sledijo oceni, da so morebitne koristi ali škoda, povezane z zmernim pitjem, zanemarljive za večino ljudi.
Tim Stockwell, psiholog in profesor na Univerzi Victoria v Britanski Kolumbiji, ki raziskuje učinek alkohola, je ocenil, da tako ali drugače pitje alkoholnih pijač ni brez tveganja. Kljub temu ocenjuje, da je ob konstantnih šestih pijačah na teden pričakovano skrajšanje življenjske dobe nekaj mesecev. Pri dveh pijačah na teden je tveganje minimalno.
V 90. letih so poročila o koristih rdečega vina spodbudila razmišljanje, da je zmerno pitje zdravo za srce. Kasnejše raziskave so pokazale tako imenovano J-krivuljo – tisti, ki pijejo zmerno, imajo nižjo umrljivost kot popolni abstinenti, medtem ko imajo težki pivci bistveno višje tveganje.
Rdeče vino so takrat povezali z zdravjem srca. Domnevali so, da je pozitiven učinek morda povezan z dobrim HDL-holesterolom, zmanjšanjem strjevanja krvi in uravnavanjem krvnega sladkorja. Nekateri tudi menijo, da socialni vidik pitja prinaša koristi, saj so zmerni pivci lahko bolj družabni in manj osamljeni.
Različni rezultati
Toda številne nove študije so pokazale različne rezultate. Leta 2017 je neka raziskava celo odkrila povezavo med zmernim pitjem in zmanjšanjem volumna možganov. Pregled Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2022 je sklenil, da nobena količina alkohola ni varna za zdravje.
Večina raziskav o alkoholu je opazovalnih, kar pomeni, da prikazujejo povezave, ne govorijo pa o vzročno-posledičnih odnosih. To pomeni, da rezultati lahko vsebujejo pristranskosti, saj ljudje sami poročajo o svojih navadah. Raziskave pogosto združujejo abstinente, ki nikoli niso pili, z osebami, ki so prenehale zaradi zdravstvenih težav, kar vpliva na rezultate.
Razprava o alkoholu je pogosto povezana tudi z denarjem. Industrija alkoholnih pijač je v ZDA in drugod financirala nekatere raziskave, ki poudarjajo koristi zmernega pitja. Leta 2018 so tam zaradi razkritja konflikta interesov preklicali študijo, ki jo je financiral ameriški Nacionalni inštitut za zdravje.
Odločitev o pitju alkohola je sicer osebna. Če ima nekdo povečano tveganje za raka, je smiselno popolnoma opustiti alkohol. Če človeka bolj skrbi srčni napad, zmerno pitje morda ni razlog za abstinenco. Kot je za Popular Science komentiral Jürgen Rehm z Univerze v Torontu, ki je sodeloval pri poročilu Svetovne zdravstvene organizacije: »Če verjamete v oba učinka, pozitivnega in negativnega, sami premislite, kakšna tveganja ste pripravljeni sprejeti.«
