Žalostna podoba že na zunaj iztrošene stavbe Bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani kaže, da jo je dodobra načel zob časa. Nič kaj bolj obetajoča ni notranjost: omarice iz šestdesetih let, tla prav tako, dotrajana okna, stara oprema. Bolniki, ki se morajo tu zdraviti ali le hoditi na preglede, zmajujejo z glavo, kaj več pa ne morejo storiti. Dejstvo je, da so nekatere stavbe naše največje slovenske bolnišnice, Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, že tako dotrajane, da bi jih morali obnoviti ali celo podreti. Dobršen del nepremičnin, natančneje več kot 140.000 kvadratnih metrov zdravniških objektov, je starejši od 48 let, kar predstavlja 70 odstotkov celotnega zdravstvenega fonda objektov v bolnišnici.
Zdravstvena dejavnost se izvaja v objektih, zgrajenih od leta 1889 naprej oziroma starih tudi sto in več let. Takšni primeri so na primer stara travmatološka klinika in klinika za kirurške okužbe (1898), stara porodnišnica (1898), Leonišče (1920), gastroenterologija v UKC Ljubljana, ki je bila zgrajena daljnega leta 1910, nekoliko novejša je ortopedska klinika iz leta 1940 … Vsi ti objekti bi potrebovali temeljito prenovo ali nadomestne moderne prostore, se strinjajo v UKC Ljubljana, kjer zdravijo najtežje bolnike iz vse države. A pri investicijah je bistveno več potreb kot finančnih sredstev, poleg tega ne vedo, ali se jim v obnovo sploh splača vlagati.
Takšen primer je omenjena Bolnišnica dr. Petra Držaja, ki je bila zgrajena leta 1962 in v kateri danes delujejo nekateri oddelki UKC Ljubljana (KO za revmatologijo, KO za hipertenzijo, center za geriatrično medicino, enota KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter RTG-oddelek). Po posameznih sklopih so jo sicer skozi leta večkrat prenovili, a je kljub temu objekt dotrajan in potrebuje celovito prenovo in (ali) novogradnjo, zato sta bili leta 2023 narejeni projektna naloga in statična analiza, na osnovi katere so bile izdelane različne variante novogradnje, prenove in rekonstrukcije objekta, ki bi lahko služil kot mestna bolnišnica s 600 posteljami. »Predlogi so bili predstavljeni ustanovitelju in se trenutno preučujejo,« so povedali v UKC Ljubljana.
Nehumane razmere
Nujno potreben obnove je tudi klinični oddelek za gastroenterologijo na Japljevi 2, na kar je pred dnevi javno opozorila Margareta Srebotnjak Borsellino. Razmere so po njenih opažanjih nehumane. Zaposleni se trudijo po najboljših močeh, a so prostorske razmere tudi z vidika skrbi za paciente močno obremenjujoče. Zaradi bližnjih gradbenih del (dograjujejo novo infekcijsko kliniko in nadaljujejo prenovo urgentnega bloka) in neznosne vročine pa je še huje. Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da so v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami stavbe v zdravstvu zastarele in dotrajane, ter dodajajo, da vključevanje novih projektov poteka nenehno, saj so potrebe velike, vendar ne bodo mogle biti uslišane čez noč. O vrstnem redu se odločajo na podlagi potreb oziroma nujnosti posamezne investicije.
Za gastroenterološki oddelek je bila sicer že izdelana programska zasnova in so bila za to zagotovljena finančna sredstva, vendar je covid-19 spremenil investicijske prioritete. Na prvem mestu bo tako gradnja oziroma dograditev infekcijske klinike, ki bo v drugi fazi zajemala tudi umestitev gastroenterološke klinike. Aprila lani je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, januarja letos pa je bila podpisana pogodba z izbranima izvajalcema del – to sta Kolektor Koling in CGP. Dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana poteka po fazah. V prvi fazi bo zgrajenih novih 24.500 kvadratnih metrov prostorov, vrednih 106 milijonov evrov. Za projekt je predvideno financiranje 70 milijonov evrov iz sklada načrta za okrevaanje in odpornost (NOO). Predvideni rok zaključka del je 30. junij 2026.
Gradnja infekcijske klinike je zahtevala predpripravo objektov za selitev pacientov v času gradnje, to je selitev intenzivnih terapij v prostore diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) UKCL in drugih hospitalnih dejavnosti v negovalno bolnišnico na Vrazovem trgu, urgentni ambulantni del v prenovljene prostore stavbe ZVD v Korytkovi ulici, specialistične ambulante pa bodo še naprej delovale na Poljanskem nasipu. Projekt je nadaljevanje projekta DTS sever prizidek ter energetske prenove in prenove negovalnih prostorov negovalne bolnišnice na Vrazovem trgu 1, kjer so prenovili 4000 kvadratnih metrov negovalne bolnišnice, na 9000 kvadratnih metrih pa je bila izvedena energetska sanacija. Vse to je stalo 9,1 milijona evrov. Število postelj se je povečalo s 33 na 93, obnova pa je bila zaključena v začetku letošnjega junija.
Sprva, prihodnjih 18 mesecev, bo v prostorih negovalne bolnišnice delovala klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja (KIBVS), katere gradnja v Japljevi ulici trenutno poteka. Nato pa bo imela bolnišnica negovalni namen za bolnike z oddelkov UKC Ljubljana, ki potrebujejo podaljšanje neakutnega zdravljenja, in sicer rehabilitacijo in zdravstveno nego za lažjo vrnitev v domače okolje ali dom za starejše. Tudi ta naložba je bila poleg proračunskih sredstev in UKC Ljubljana med drugim financirana iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v okviru odziva Unije na pandemijo covida-19.
Pereča problematika dvigal
UKC Ljubljana nekatere težave že rešuje, a se v starih stavbah pojavljajo nove in nove. Takšen problem so na primer dvigala v osrednji stavbi, ki pogosto ne delujejo, a so nujno potrebna tako za bolnike, ki gredo težko ali sploh ne morejo po stopnicah, kot tudi za osebje, ki prevaža bolnike in opremo. Da je ta problematika huda, se v UKC Ljubljana zavedajo, saj je bila že v preteklosti izvedena vrsta neuspešnih javnih naročil za montažo novih dvigal. V projektu energetske sanacije hospitala so vključena tudi nova dvigala: osem dvigal in novo porodno dvigalo, ki ga bodo predvidoma dobili že septembra letos. »Do takrat se v največji meri trudimo vzpostavljati delujoče stanje, vendar se bodo zelo verjetno razmere še slabšale. Trenutno razmišljamo o dodatnem zunanjem dvigalu, vendar stvar še ni izvedljiva. Do nadomestnih možnosti pa smo obiskovalce UKC pozivali, da se v času večje obremenitve za namene transportne službe in transporta pacientov dvigala prednostno uporabljajo za te namene,« odgovarjajo v UKC Ljubljana in dodajajo, da je menjava dvigal vezana na statično sanacijo bolnišnice, zato skupaj z ministrstvom za zdravje intenzivno iščejo rešitve za prednostno zamenjavo vsaj dveh dvigal, kar bi stanje izboljšalo.
Trenutno v UKC Ljubljana poteka še sedem večjih naložb, med katerimi sta največji energetska sanacija, vredna 52,9 milijona evrov, in revitalizacija hospitala, ki bo stala 54,9 milijona evrov. Ob vseh projektih je nujno treba pristopiti k reševanju vprašanja prenove ali nadomestnih gradenj stare travmatološke klinike, dermatovenerološke klinike, stomatološke klinike ter k čim hitrejši izvedbi projekta DTS jug z umestitvijo ciklotrona (medicinskega pospeševalnika delcev), ki bo omogočal lastno proizvodnjo radioizotopov in zdravil, ki so vedno težje dostopna na trgu, zaradi česar je v prihodnosti ogrožena dejavnost nuklearne medicine.
V letošnjem letu je v skladu z zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 za investicije namenjenih 64 milijonov. Sredstva proračuna za investicije se dopolnjujejo s sredstvi iz različnih virov EU. Največji projekti so revitalizacija UKC Ljubljana, gradnja infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru, širitev onkologije v Mariboru, dokončanje bolnišnice v Celju, dokončanje diagnostično-terapevtskega centra v Ljubljani in začetek gradnje bolnišnice na Gorenjskem. Vendar se pri nekaterih naložbah zapleta in nastajajo zamude, kar je problematično predvsem zaradi škode, ki bi v tem primeru lahko nastala pri črpanju evropskih sredstev.
Nova bolnišnica na Gorenjskem
Finančno daleč največja naložba, predvidena za prihodnja leta, je gradnja nove regijske bolnišnice na Gorenjskem. Zanjo je rezerviranih kar 305 milijonov evrov, ki naj bi jih začeli porabljati prihodnje leto, vendar še ni znano, niti kje bo ta bolnišnica zgrajena niti kakšno namembnost bo imela.
Ministrstvo za zdravje je županom Kranja, Radovljice in Jesenic predstavilo analizo primernosti lokacije nove gorenjske regijske bolnišnice. Ta je pokazala, da sta primerni lokaciji Kranj in Radovljica, ki se razlikujeta v podrobnostih, lokacija na Jesenicah pa ne ustreza prostorskim pogojem, je dejal državni sekretar na ministrstvu Marjan Pintar. Za bolnišnico s približno 600 posteljami potrebujejo okoli 60.000 kvadratnih metrov veliko parcelo in še okoli 40.000 kvadratnih metrov za morebitne širitve te bolnišnice v prihodnosti.
Naredili so podrobno analizo, v kateri so bile mogoče lokacije za bolnišnico ocenjene s časovnega in zdravstvenega vidika, vidika dostopnosti, primernosti prostora, izvedljivosti investicije in stroškov gradnje bolnišnice. Skupaj je nekoliko več točk dobila lokacija v Radovljici, in sicer z vidika policentričnega razvoja regije. Poleg tega je cenejša in bolj izvedljiva. V Kranju je namreč lokacija evidentirana kot arheološko najdišče, kjer so predpisana izkopavanja, ob tem v Kranju po sredini parcele potekajo visokonapetostni kablovodi, ki bi jih bilo treba nujno prestaviti, za to pa sprejeti državni prostorski načrt. Medtem so v javnost prišle informacije, da ima sin župana Radovljice na območju, kjer bi lahko stala nova bolnišnica, v lasti več parcel. Na spletnem portalu Siol so pri preverjanju lastništva zemljišč ugotovili, da gre za pet parcel, ki skupaj merijo 5756 kvadratnih metrov, kar pomeni dobrih pet odstotkov približno deset hektarjev velikega zemljišča za regijsko bolnišnico, ki ga občina ponuja državi.
Kranjski župan Matjaž Rakovec ob tem pričakuje, da bo ministrstvo za zdravje presojo umestitve gorenjske regijske bolnišnice bistveno popravilo, preden o lokaciji bolnišnice odloča vlada. Prepričan je namreč, da je najboljša lokacija za regijsko bolnišnico Gorenjske prav v Kranju. Meni, da analiza ni upoštevala dejstva, da bi bolnišnica v Kranju močno razbremenila ljubljanski UKC. »Skoraj dve tretjini zemljišč sta v javni lasti, se pravi v lasti občine ali države. Preostali zasebni lastniki pa so podpisali pismo o nameri prodaje zemljišč za potrebe bolnišnice,« so sporočili s kranjske občine in dodali, da so slednje predložili tudi izdelovalcu analize.
Po Pintarjevih besedah naj bi novo gorenjsko regijsko bolnišnico zgradili v roku šestih let, gradnja pa je ocenjena na 305 milijonov evrov. Vanjo bodo preselili nekatere dejavnosti iz Splošne bolnišnice Jesenice, ki bo ostala kot negovalna bolnišnica, in morda tudi iz drugih gorenjskih bolnišnic. Novi bolnišnici se bo pridružil še urgentni center.
