Javni prevoz pri nas je deležen številnih kritik, nekatere so upravičene, druge ne, dejstvo pa je, da bi se dalo še marsikaj izboljšati. O tem sta prepričani tudi študentki Nika in Zara, ki sta se pred dobrim tednom z avtobusom odpravili v Koper, a njuna izkušnja ni bila najboljša, saj sta za pot porabili bistveno več časa, kot sta sprva načrtovali.
Zapletlo se je že na avtobusni postaji v Ljubljani, kjer sta želeli kupiti vozovnice, a je obratovala le ena blagajna, gneča turistov in ostalih, ki so stali pred okencem, pa je bila nepopisna. »Zagotovo se je pred blagajno nabralo okoli 50 ljudi. Nekateri so spraševali za pot, drugi so morali po gotovino, saj na blagajni s plačilno kartico ne moreš plačati. Tega seveda vsi ne vedo,« sta povedali in dodali, da sta čez čas le prišli na vrsto in upali, da bosta ujeli avtobus ob 15. uri, a je bil ta ob njunem prihodu že povsem poln, in tako sta morali čakati naslednjega ter upati, da spet ne bosta ostali pred vrati, saj je bila na postaji še vrsta čakajočih. Avtobus je prispel ob 15.30, vendar sta izvedeli, da bo ubral daljšo pot – torej ne po avtocesti, ampak po stari cesti, kar pomeni minimalno dve uri in pol vožnje do Kopra. Tako sta prišli na cilj precej kasneje, kot sta načrtovali. Tudi cena se jima je zdela za študentski žep precej visoka: deset evrov.
Že pred tem sta želeli vozovnico kupiti preko spleta, vendar se zadeva precej zaplete, saj mora imeti kupec veljavno kartico IJPP, ki pa je nista imeli. Pogrešata tudi enotno spletno stran, kjer bi bilo jasno navedeno, kaj vse potrebuješ za nakup vozovnice, in kjer bi bile na voljo še vse druge informacije, ki jih potnik potrebuje.
Dodatni prevozi
V poletnih dneh je največji naval domačih potnikov in turistov ravno na relaciji med Ljubljano in Koprom, zato tu, kot priznava Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), občasno prihaja do povečanega števila potnikov. To rešujejo tako, da prevoznik izvaja dodatne avtobusne prevoze, občasno so na voljo tudi po trije dodatni avtobusi za posamezni odhod. »Težava je v tem, da so ta povečanja povsem odvisna od vremena in tudi letnega časa, zato ni mogoče vnaprej predvideti obsega potnikov. Zgodi se, da pride tudi po 200 ljudi na en odhod, drug dan pa na enakega samo 20 potnikov. Vendar smo sedaj zagotovili, da je prevozov dovolj in da kljub dejstvu, da je občasno treba počakati naslednji odhod ali pa se peljati po regionalni cesti, vsi pridejo v Koper in se potnikov več ne pušča v Ljubljani, kot se je dogajalo v preteklosti,« pojasnjuje Sečki.
Glede nakupa vozovnice preko spleta velja, da mora imeti potnik kartico IJPP, ki jo lahko pridobi na katerem koli prodajnem mestu ali jo naroči preko spleta. V tem primeru mora računati na to, da bo kartica prišla približno v treh delovnih dneh, kar pomeni, da se za potovanje ne more odločiti impulzivno, ampak ga mora načrtovati vnaprej. Za mnoge je veliko presenečenje, da v času sodobnih tehnologij na avtobusnih postajah ni mogoče plačati s plačilno kartico, ampak samo z gotovino. Sečki razloži, da je na avtobusni postaji v Ljubljani že vsa leta mogoč nakup vozovnic samo z gotovino. Zaradi tega stojita v in ob postajni stavbi bančna avtomata, v neposredni bližini avtobusne postaje pa še dva. Na vprašanje, zakaj se to dogaja v današnjem času, kjer je povsod omogočeno plačevanje s plačilnimi karticami, odgovarja, da je v skladu s poslovno politiko podjetja Avtobusne postaje Ljubljana plačevanje na prodajnih mestih možno samo z gotovino. »Ko se bodo spremenili njihovi pogoji prodaje, ki jih ne določa postaja, se lahko spremeni tudi to.«
V družbi Arriva, kjer izvajajo medkrajevne prevoze v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno z DUJPP, so nam pojasnili, da sistem nakupa in uporabe vozovnic, cenovno politiko in standarde ter vozne rede javnega potniškega prometa določa naročnik.
Tako velja tudi določilo, da vozovnic ni mogoče kupiti na avtobusu, če je na postajališču na voljo blagajna. Vendar pozor! V novem koncesijskem obdobju se skladno s cenovno politiko, ki jo določa DUJPP, cena vozovnice oblikuje glede na dolžino poti oziroma po kilometru. Ob nakupu vozovnice na avtobusu se tako cena vozovnice obračuna po kilometru, ob nakupu prek spleta pa se zaračuna najnižja možna cena za določeno relacijo. Cene enotnih vozovnic se v zadnjem času niso spreminjale, se pa cene zvišujejo za 0,40 evra v posameznem tarifnem razredu (od 0 do 5 kilometrov je 1,3 evra, od 6 do 10 kilometrov je 1,7 evra …).
Že velikokrat so potniki izpostavili problem rezervacij sedežev na avtobusih, ki pri nas še vedno niso mogoče. Torej si potnik mesta ne more rezervirati, četudi bi ga še tako nujno potreboval, ker mora biti na primer ob točno določeni uri na določenem mestu. Če je avtobus prepoln, kot se je zgodilo omenjenima študentkama, se lahko prihod zamakne tudi za dve uri, kar pomeni, da človek na avtobus ne more resno računati, če ima nujne obveznosti, ki jih mora opraviti ob določeni uri. Ali pa mora na pot že toliko prej, da lahko predvidi tudi takšne težave. Miran Sečki pojasnjuje, da mora biti javni prevoz načeloma dostopen pod enakimi pogoji vsem uporabnikom ali uporabnicam prevoznih storitev. Kot rečeno, so z začetkom izvajanja novih koncesij povečali število odhodov avtobusov na relacijah, kjer je prihajalo do prezasedenosti vozil. Če se bo tudi ta ukrep pokazal kot nezadosten, bodo proučili druge možnosti reševanja problematike prezasedenosti avtobusov, med drugim tudi možnost rezervacij sedežev.
Uskladitev z vlaki
Sicer pa so 1. julija začeli veljati novi vozni redi medkrajevnih avtobusov, ki so nekatere potnike že razburili. Sečki kot glavne razloge za spremembe navede potrebe po večji pokritosti območja Slovenije z javnim potniškim prevozom (JPP) in prevzemanje upravljanja na državni nivo ter s tem hitrejše prilagajanje na spremembe. Največ sprememb se je zgodilo na področjih, kjer je bilo ugotovljeno, da zaradi migracij potnikov (dijakov, študentov, upokojencev, delavcev, turistov) proge niso zadosti podprte in so potrebe večje. »Standarda dostopnosti nismo zniževali, temveč smo dostopnost povečali za kar nekaj odstotkov,« utemeljuje spremembe sogovornik in dodaja, da določene hitre linije niso bile razpisane, saj se je v času priprave razpisne dokumentacije na ministrstvu predvidevalo, da bo železniški promet na določenih relacijah prevzel večino potnikov.
»Temelji splošne prometnopolitične usmeritve, zapisane v več razvojnih programih, so, da je hrbtenica daljinskega oziroma medregijskega prevoza potnikov železnica. Da ne bi prišlo do podvajanja linij med avtobusom in železnico, se zato določene linije niso razpisale. Vendar se bodo glede na velik infrastrukturni cikel del, ki se trenutno izvajajo na Slovenskih železnicah, in posledično občasne slabe potovalne izkušnje te linije ponovno začele izvajati najkasneje 1. avgusta letos. Prav tako se niso razpisale določene proge, ki so imele značaj dostavnih, praznih ali osnovnošolskih linij, seveda ob upoštevanju predpisanega minimalnega razpisnega standarda povezav,« argumentira razloge za spremembe Sečki.
Na vprašanje, ali nameravajo vozne rede spremeniti, če se obstoječi ne bodo izkazali za učinkovite, Miran Sečki odgovarja, da v DUJPP vseskozi spremljajo migracije potnikov in tudi sprejemajo pobude, ki jih dajo potniki. Če se izkaže, da nov model voznih redov ni zajel vseh potreb, oziroma se bo ugotovilo, da ima potnik sedaj slabšo ponudbo, bodo, kot obljublja, takoj pristopili k reševanju. Tak primer je tudi relacija Celje–Ljubljana, kjer se bo s 1. avgustom spet uvedla hitra linija. Sicer določene hitre linije niso bile razpisane zato, da ne bi prišlo do podvajanja linij med avtobusom in železnico.
Medtem ko si vsi prizadevamo za bolj trajnostno družbo in s tem tudi za zmanjšanje prometa na cestah, se potniki, ki uporabljajo javni prevoz, pritožujejo, da so cene previsoke in da je čas potovanja predolg. V DUJPP menijo, da so cene sprejemljive, saj država zelo spodbuja javni potniški promet. Tako je uvedla brezplačne upokojenske vozovnice, dijaki in študenti imajo subvencionirane vozovnice in še bi lahko naštevali. Večji problem je včasih časovna komponenta, ki pa je odvisna vsaj od treh področij: infrastrukture, voznih sredstev in voznih redov. »Treba bo izboljševati vse tri komponente, če želimo povečevati uporabo JPP. Vsekakor pa menimo, da smo z novimi voznimi redi pripravili bistveno boljšo ponudbo za marsikaterega potnika v Sloveniji,« je prepričan Sečki.
Prevozna revščina
Odvisnost od osebnih avtomobilov in s tem povezani visoki izdatki za osebno mobilnost botrujejo ranljivosti ljudi glede prevozne revščine. V Sloveniji je po ocenah približno 60.000 prevozno revnih prebivalcev, stanje pa se močno razlikuje po regijah, kažejo izsledki projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji. Ugotovili so, da približno petina prebivalcev nima ustreznega dostopa do javnega prevoza, kar pomeni, da v razdalji enega kilometra nima postajališča z vsaj zadovoljivo frekvenco voženj (vsaj osem parov ob delavnikih).
Analiza ranljivih skupin v projektu je pokazala, da je v Sloveniji veliko skupin prebivalstva z različnimi oviranostmi, ki jih slaba dostopnost do storitev močno prizadene, zlasti če nimajo svojega osebnega avtomobila. Izpostavljeni so bili starejši, invalidi, tujci, romska skupnost, pacienti in revni zaposleni, kot še posebej ranljive pa so bile med njimi prepoznane ženske. Če te osebe živijo na podeželju s slabo organiziranim javnim prevozom, se njihova ranljivost dodatno poveča, so izpostavili raziskovalci.
Za samostojnost je eden bistvenih pogojev prav mobilnost. »Vemo, da je v Sloveniji javni promet slabo razvit, in v krajih, bolj oddaljenih od mestnih središč, ponekod sploh ni na voljo. Hkrati se vedno več včasih dostopnih storitev seli na splet ali v večje kraje. Ukinjajo se manjše trgovine, bančne in poštne poslovalnice, tudi bančni avtomati, in še bi lahko naštevali,« opozarjajo v Srebrni niti – združenju za dostojno starost in predlagajo, da o pravici do mobilnosti starejših širše javno spregovorimo ter jo ovrednotimo z različnih vidikov. Posebej opozarjajo na podaljševanje vozniških dovoljenj pri starejših, saj mnogi visokih stroškov, ki so s tem povezani, ne morejo poravnati. Treba je namreč plačati tako zdravniški pregled kot pregled pri psihologu. Društvo Srebrna nit predlaga, da se področje podaljševanja vozniških dovoljenj pri starejših ustrezneje uredi. Prvi nujen korak je, da bi bila zdravniški pregled in obravnava pri psihologu storitvi, ki sta plačani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pozdravljajo brezplačne IJPP-vozovnice za starejše, invalide in vojne veterane. Zelo dobrodošli so tečaji varne vožnje za starejše voznike, predavanja s področja sprememb cestnoprometnih predpisov, komentirane vožnje, osvežitvene vožnje, predstavitve naprednih asistenčnih sistemov … Poudariti velja dobre prakse v posameznih občinah, kjer s pomočjo prostovoljcev zagotavljajo prevoze starejših, kot so Prostoferji, Sopotniki in drugi, a za zdaj je vse odvisno od dobre volje lokalnih odločevalcev, prostovoljcev ter posameznega občinskega proračuna.
***
Nove linije ali linije s povečanim številom odhodov
S 1. julijem so bile uvedene nove linije oziroma se je povečalo število odhodov na naslednjih relacijah: Bled–Ljubljana, Koper–Ljubljana, Renče–Miren–Nova Gorica, Dobrovo–Nova Gorica, Murska Sobota–Ljubljana, Novo mesto–Ljubljana, Slovenj Gradec–Velenje–Ljubljana, Cerklje na Gorenjskem–Ljubljana, Preddvor–Šenčur–Ljubljana, Tržič–Ljubljana, Vrhnika–Ljubljana in še mnogih drugih.
