Po kisli pomladi se je poletje začelo tudi v dolini Soče. Na Tolminskem so že bili trije večji festivali, rockerski Gora Rocka na Šentviški planoti, tekaški Soča Outdoor festival in eksperimentalno-kreativna Sajeta ob sotočju Tolminke in Soče. Vsi so bili dobro obiskani, Soča Outdoor je postavil celo nov rekord, saj je v Soško dolino privabil 2500 tekačev iz 30 različnih držav. Na Kobariškem je poletje naznanil avtobus skoči gor – skoči dol, ki vsak dan vozi med Kobaridom, okoliškimi vasmi in Nadižo, na Bovškem je znova odprta Mangartska cesta, najvišje ležeča cesta v državi, ki vsako leto v visokogorje popelje na tisoče obiskovalcev.
Poletje so v dolini Soče mnogi težko pričakovali, tudi zato, da se izkaže, kako bodo gostje z vsega sveta sprejeli novosti glede omejitve festivalskega dogajanja ob sotočju Tolminke in Soče ter predvsem plovbe po reki Soči. Spomnimo: kljub večletnim pozivom, da je treba omejiti kaos na Soči, občine niso zmogle sprejeti skupnega odloka o plovbi. Občina Kobarid je sprejela svojega, sledila ji je občina Tolmin, Bovec pa vztraja pri starem odloku. V praksi to pomeni, da ima ena reka tri pravilnike in tri različne cenike plovbe, dovolilnice za plovbo pa niso več pavšalne, temveč vezane na vsakega gosta posebej. Po prej enotnem odloku je kajakaš za plovbo od Velikih korit v Trenti do volčanskega mostu pred Tolminom plačal tri evre, zdaj jih mora plačati 13 ali štirikrat več kot lani. Omejen je tudi čas plovbe in gre v nos predvsem ponudnikom raftanja, saj jim ne omogoča več izpeljave treh voženj na dan.
Kaj to pomeni za turizem? Po podatkih Statističnega urada RS je vse tri posoške občine v prvem polletju obiskalo nekaj manj turistov kot v enakem obdobju lani, z največjim osipom so se soočili v Bovcu, medtem ko imajo v Tolminu letos celo boljši obisk kot lani. Ponudniki v Bovcu krivdo za razmere valijo predvsem na občino Kobarid in njen odlok o plovbi po reki Soči, ki, kot pravijo, močno posega tudi v bovško gospodarstvo, kjer deluje največ ponudnikov in agencij, ki se ukvarjajo s plovbo po smaragdni lepotici. Upali so, da se bo zgodba končala na ustavnem sodišču, kamor so v presojo poslali kobariški odlok, a so nedavno dočakali zgolj hladen tuš. Ustavno sodišče je skoraj v celoti prikimalo občini Kobarid. Za nameček občina Bovec že več kot dva meseca čaka odgovor države, ali bo ta pomagala pri oživljanju Kanina, ki je zastalo konec lanskega septembra. Več naj bi bilo znano ta teden, župan Bovca Valter Mlekuž pa je jasen: če država vlaganj ne podpre, lahko rečejo Kanin, adijo!
Molzna krava pristala na psu
»Naša pričakovanja so bila drugačna,« pravi Bovčan Goran Kavs, lastnik turistične agencije Soča Rafting in tudi prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo kobariškega odloka. Pričakovali so, da bo ustavno sodišče odlok razveljavilo. Predvsem v predsezoni, torej aprila in maja, so bovški ponudniki zabeležili upad gostov. Ob vprašanje, koliko je bil ta posledica slabega vremena in koliko odloka, Kavs vzame vreme v bran. »Upad težko naprtimo vremenu, slabo vreme smo imeli tudi v preteklosti, a nikoli ni tako vplivalo na obisk, naše dejavnosti namreč lahko izvajamo tudi v slabšem vremenu,« pojasnjuje in dodaja, da so kajakaši enostavno bojkotirali takšno ureditev. Izpostavi, da je letos izgubil polovico poslovnih skupin ter med 20 in 30 odstotki individualnih gostov. Ob vsem tem ugotavlja, da se bo dejavnost na reki Soči najbrž izpela. »Pred tridesetimi leti smo začeli to zgodbo, najprej je bila vzhajajoča zvezda, nato molzna krava, zdaj je na psu. Ponudniki se bomo morali ozirati za drugimi dejavnostmi, mi smo se že preusmerili v hotelirstvo. Ko ti za plovbo po Soči od bruto prodajne cene polovico prihodka odvzamejo občine in država, druge poti ni,« razmišlja podjetnik.
Lastnica kampa Toni ob sotočju Soče in Koritnice Vesna Čopi Mlekuž ni tako pesimistična. Minuli teden so na vhod v kamp že obesili tablo, da ne sprejemajo več gostov, ker so polni. »Letos nam je prihod odpovedala samo ena skupina gostov, vse druge rezervacije so ostale,« pravi in dodaja, da je v takšni rešitvi, čeprav je radikalna, tudi marsikaj dobrega. »Nadzor nad plovbo po reki je treba okrepiti. Doslej se je dogajalo, da so tuje firme prihajale sem za konec tedna, pripeljale s sabo kup gostov in jih cel konec tedna vodile po Soči. Celoletni pavšal, ki so ga plačale za plovbo, pa so pokrile že samo z enim polnim raftom. To ni prav,« je kritična.
V prid naravi
Kobariški župan Marko Matajurc, na katerega iz Bovca leti največ kritik, pri svoji odločitvi vztraja. Meni, da je odlok korak k bolj preglednemu in celovitejšemu urejanju plovbe po Soči oziroma korak k turizmu, ki s seboj ne prinaša uničenja domačega okolja. »Turizma, tako kot drugih gospodarskih dejavnosti, ne gre razvijati za vsako ceno in predvsem ne za ceno uničene narave, saj bi z uničenjem narave uničili tudi največji adut privlačnosti,« pravi, dodatno korist odloka pa vidi v tem, da bo postregel z natančnimi podatki o številnosti plovbe po Soči. Izpostavlja, da imajo na Kobariškem letos dobro sezono, dosegajo dobro prodajo dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest, dobra je tudi zasedenost prenočišč. »Glede na nov sistem prodaje dovolilnic morajo podjetja, ki organizirajo plovbo po reki Soči opraviti tudi registracijo, da lahko opravijo nakup večjega števila dovolilnic hkrati. Do vključno 31. maja 2024 je registracijo opravilo 37 podjetij. Tudi zaradi zgoraj navedenih podatkov bi to težko opredelili kot bojkot kajakaških združenj,« je zapisal župan Matajurc. Na kobariški občini obljubljajo, da bodo s pomočjo zaslužka od dovolilnic v Trnovem uredili izstopno mesto, kar naj bi jih stalo okoli milijon evrov.
***
Čezmejne prometne povezave
Ozke posoške ceste poleti težko požirajo ves promet, kar v lokalnih skupnostih skušajo reševati z dodatnimi oblikami javnega prevoza. To poletje so uvedli še eno novost: do konca septembra bo avtobusni prevoz šestkrat na dan povezal Bovec in Kranjsko Goro, tri dodatne avtobusne povezave bodo tudi na relaciji med Bovcem in Trento. Od 1. julija do konca avgusta bo v okviru projekta Adrioncycletour trikrat na dan vozil tudi avtobus med Tolminom in Čedadom, kar je prva tovrstna čezmejna avtobusna povezava. Javni prevoz je odlična rešitev za obisk Mangartskega sedla in cerkvice Svetega duha na Javorci. Do Javorce lokalni mini bus pelje petkrat na dan, na Mangartsko sedlo pa trikrat.
