Čebelarska zveza Slovenije vabi čebelarje, da se s svojim medom udeležijo prvega evropskega ocenjevanja medu. Ocenjevanje bo septembra, med bodo okušali in senzorično ovrednotili strokovnjaki z mednarodnimi izkušnjami, evropske prvake pa bodo razglasili decembra v Kopru. S tem tekmovanjem želijo dokazati, da imamo v Evropi res kakovosten in predvsem sortni med, ter dvigniti njegovo prepoznavnost, pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze. Ta povezuje več kot 243.000 čebelarjev iz 16 držav. »Za evropskega potrošnika je najbolj priporočljivo uživanje lokalnega medu, torej medu iz njegove države ali vsaj s poreklom Evropa,« poudarja Noč.
Do tu vse v redu. A ponekod so v čebelarskih vrstah precej zaskrbljeni, za njimi je zelo slaba sezona, zaradi oblice dežja čebele niso mogle prav veliko nabirati. Vreme povzroča težave po domala vsej Evropi, tako da se je bati, da za ocenjevanje evropskih prvakov ne bo obilice medu.
Vreme onemogoča čebeljo pašo
Ivan Atelšek, predsednik čebelarskega društva Sežana, ugotavlja, da je letos še slabša sezona kot lani. »To pomeni, da bo na slovenskem trgu zelo malo domačega medu,« priznava. Najprej je narava že februarja vzbrstela, čebele so se zbudile, kot da bo že kmalu poletje, potem pa so udarile nižje temperature in dolgotrajno deževje. Zgodnje medonosne rastline, akacija, rešeljika, češnja, niso prinesle obilne bere za čebele. Deževje je dodatno oviralo pašo v najbolj medovitih mesecih aprilu in maju.
Čebelarji so upali, da bo pozna sezona boljša, a tudi to se je izjalovilo. »Zaradi vseh vremenskih vplivov sta se mikroklima in z njo cvetenje medonosnih rastlin tako spremenila, da se donosi sploh ne dvignejo. Včeraj je tehtnica v panju pokazala 1,20 kilograma primanjkljaja. Sicer je bila nevihta, a vseeno je to ogromen primanjkljaj. In seveda pomeni, da je v vsakem panju tako,« razmere sredi poletja opisuje Atelšek. Čebelja družina namreč za svoje preživetje in razmnoževanje vsak dan potrebuje približno kilogram medu in pol kilograma cvetnega prahu, pojasni. »Lipa je cvetenje končala, pri kostanj prav tako in ni bilo izdatne paše,« pravi. »Na vremenske spremembe ne moremo vplivati, so postale naš vsakdanjik,« opozarja. En dan je vroče in je 30 stopinj Celzija, že naslednji dan pa komaj 15, in to za čebele ni dobro.
Na drugem koncu Slovenije, v Pomurju, čebelarske tehtnice vendarle kažejo nekoliko lepše številke. »Letošnjo medonosno sezono bi ocenil kot povprečno. Ne moremo biti zelo zadovoljni, a tudi nezadovoljni nismo. Največ je prinesla akacija, zdaj nekaj tudi kostanj,« ocenjuje Stanko Kapun, direktor KGZ Murska Sobota in čebelar. Tudi v Pomurju je sezono krojilo vreme. »Soočali smo se z zelo lokalno razporejenimi količinami padavin. Če je bilo denimo v Murski Soboti lepo vreme, je le nekaj kilometrov stran lilo kot iz škafa in preprečevalo čebeljo pašo,« spomni. »Dobre čebelje družine so nabrale kar veliko medu, je pa veliko čebeljih družin tudi odmrlo, ker jih je prizadela varoja. Tudi to je imelo velik vpliv na proizvodnjo medu,« pravi Kapun.
Vlada je nedavno čebelarjem namenila do 190.000 evrov iz proračuna za nadomestilo škode v čebelarstvu v lanskem letu, ki je bilo za čebelarje vremensko zelo neugodno. Za pomoč lahko zaprosijo čebelarji, ki jim ta dejavnost predstavlja pretežni vir dohodkov. A kot kaže do zdaj, bodo čebelarji tudi letos imeli eno slabših pašnih sezon.
Uvoženi med, ki ga proizvajajo iz sirupov
Manj domačega medu na trgu prinaša več poceni medu iz uvoza. Ta pogosto ni tako kakovosten, kot je med domačih čebelarjev. Še več, lahko je tudi ponarejen. Lani objavljena raziskava v Evropski uniji je pokazala, da je ponarejena skoraj polovica medu, uvoženega v EU. Med je tako eno od najpogosteje potvorjenih živil na svetu. Večina vzorcev medu, ki so prišli iz Velike Britanije, Turčije in Kitajske, ni bila skladnih z evropsko direktivo o medu. Ponarejeni med ne predstavlja velikega tveganja za zdravje potrošnikov, vendar pa v nasprotju s pravim medom vsebuje bistveno manj hranil, namesto tega pa sladkorne sirupe, koruzni sirup, melaso, druge ojačevalce okusov in konzervanse. Potvorjen med pač ni pravi med.
Prav Slovenija si je na ravni Evropske unije močno prizadevala za večjo preglednost pri označevanju porekla medu, da potrošnik na embalaži dobi podatke, kaj je v resnici v žlici medu in od kod prihaja med, ki ga želi kupiti. Evropski poslanci so podprli predlog evropske komisije, da je treba na embalažo, v kateri je mešanica medu, zapisati vse države, iz katerih prihaja med, in deleže medu iz posamezne države. Novi ukrepi se bodo začeli uporabljati po vsej Evropski uniji do leta 2026. Prav tako si prizadevajo, da bi EU oblikovala referenčni laboratorij za med, da bi izboljšali nadzor in odkrivali ponaredke z rednim testiranjem.
{embed_photo}403265{/embed_photo}
Povečujeta se uvoz in izvoz medu
Po zadnjih podatkih statističnega urada smo v Sloveniji leta 2022, ki je bila ugodna za čebelarje, pridelali 2405 ton medu, od tega 55,7 tone ekološkega. Slovenec pa je v letu 2022 povprečju pojedel 1,27 kilograma medu. Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo. Slovenski čebelarji več kot 80 odstotkov medu prodajo na domu. V zadnjih letih na tržnicah prodajo okrog 60 ton medu. Izvoz medu se je v obdobju med letoma 2010 in 2020 povečal s 40 na 306 ton. Ravno tako se je v tem obdobju povečal uvoz medu s 585 na 1106 ton.
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo leta 2022 v Sloveniji 11.359 čebelarjev, ki so čebelarili z 213.581 čebeljimi družinami. V letu 2022 se je tudi zaradi subvencij število ekoloških čebelarjev povzpelo na 91. V letu 2022 so imeli čebelarji v povprečju 17,73 čebelje družine.
