Večkrat sem prebral kolumno Ivana Lorenčiča z zgornjim naslovom v Dnevniku 11. avgusta, ki opisuje solidarnost ob različnih katastrofah, ki jih je doživel v svojem življenju. Zgleda, da sva generacija, saj se vseh tudi jaz spominjam.

Posebno pozornost me je pritegnil odstavek v prispevku, citiram: »Poseben izziv pa je tudi pred slovenskim bančnim sistemom, ki je v preteklosti ustvaril bančno luknjo, skoraj primerljivo s škodo letošnjih poplav. V letih 2011–2013 je samo NLB prejela 2,23 milijarde državne pomoči. V letu 2020 je NLB imela 446,9 milijona čistega dobička.« Avtor odstavek zaključi z mislijo, da ima sedaj NLB priložnost, da prispeva največji solidarnostni prispevek v zgodovini Slovenije.

Seveda se vprašam, kakšno mega katastrofo je NLB doživela, da je dobila tako veliko finančno pomoč. Bodimo realni, tega ni dala država, to smo plačali mi, davkoplačevalci. Ivan Lorenčič odkrito napiše, da je slovenski bančni sistem v preteklosti ustvaril bančno luknjo. Kaj pa je bančna luknja, se sprašuje preprost davkoplačevalec, ki mu je sedaj voda odnesla vse, tudi osebne dokumente? Preprosto povedano je to prostor (mogoče trezor), kjer je bil denar, potem pa je na »neznani« način izginil. Banka je samo povedala, da je prostor prazen in ga je treba napolniti, pa smo ga napolnili.

Ne bom zapletal in razpletal, kolumno sem večkrat prebral, sporočilo sem razumel, upam, da jo je prebral tudi Robert Golob. Če jo je, potem bomo res zmagali.

Vid Drašček, Vrhnika