Ali naj zdravnik (ali katerikoli državljan) plačuje članarino strokovni organizaciji, ki politično deluje proti njemu? To ni retorično vprašanje, ampak dilema mojega vsakdana. Na moji mizi namreč ležijo računi za neplačano članarino Zdravniški zbornici.

Najprej me čudi, da Zdravniška zbornica ne ve, da sem brezposelna oseba (to pomeni, da mi ni treba plačevati članarine), saj je moja brezposelnost posledica njihovega političnega delovanja proti moji zdravniški majhnosti. Prvič so tej politiki sledili v času, ko sem bil žrtev državnega ostrakizma (»izbrisani«), kasneje pa mi niso odobrili specializacije – pogoj za licenco – ker sem »delal v JNA« (kriterij, ki ga razpisni pogoji za specializacijo nikjer ne omenjajo).

Seveda se lahko zastavi tudi vprašanje, ali je Zdravniška zbornica dolžna spoštovati Ženevsko konvencijo in svoj statut, v katerem je zapisano, da »želijo olajšati delo zdravnikov in slediti vrednotam medicine«, kajti kolegom iz zdravniškega društva so politični dosežki očitno pomembnejši od zdravniških.

In to, da so vezani na politiko in ne na stroko, je v globoki tradiciji Zdravniške zbornice. Spomnimo se, dr. Jenko, prvi slovenski zdravnici, so prepovedali samostojno delo, ker je bila ženska, meni pa zato, ker sem delal v JLA. Tako se v Sloveniji ZZ uporablja kot nekakšen instrument za zunajsodno kaznovanje.

Kakor koli že, dilema ostaja. Ker so v Zdravniški zbornici prepričani, da jim moram plačevati storitev, ne glede na status, ki so mi ga politično namenili.

Dimitar Anakiev, dr. med., Radovljica