Pred dobrim letom sem v Pismih bralcev pod naslovom »Razrešenci vseh dejavnosti, združite se« v Dnevniku med drugim napisal: »Glede na skupno usodo razrešencev bi lahko združili znanje in sposobnosti, ustanovili gibanje, listo ali stranko, ne levo ne desno, niti na sredini, ne črno ali rdeče, ampak vseljudsko …« To se je nekako uresničilo z ustanovitvijo Gibanja Svoboda na čelu z vodilnim Robertom Golobom, Marto Kos, Urško Klakočar Zupančič in drugimi, ki so bili žrtve dveletne najbolj črne dobe janšistične vlade.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem »gibanje« razložen med drugim tudi takole: delovanje v okviru skupine, množice za dosego določenega cilja, – sinonima sta »kampanja in st. pokret«. Po treh mesecih delovanja nove vlade me je zaskrbelo, na osnovi dogajanj in ukrepov nove vlade in pozicije, da so trenutno vladajoči razumeli »kampanjo« in »pokret« samo za čas do izvolitev in trkanja po prsih »zmagali smo«, zato bi rad opozoril, da se z imenovanjem vlade Gibanje ni končalo in da je treba vsak dan izpolnjevati predvolilne obljube in dogovore v koalicijski pogodbi, tako kot se moramo navadni državljani dnevno prilagajati spremembam in premagovati tudi tiste težave, ki jih ne povzročamo sami.
Takoj po prisegi nove vlade je dr. Golob poudaril, da bodo »do naslednjega tedna« izvedli revizijo vseh škodljivih ukrepov Janševe vlade. Sem sodi pregled vseh imenovanj, premestitev, spornih poslov in spornih sprememb zakonodaje. »Hočemo imeti pregled,« je poudaril, nato pa se bodo sproti odločali, kaj je treba vrniti v prejšnje stanje, če hočete v normalno stanje. Sam tega ne razumem kot čakanje na nagajanje opozicije in kaj se bo zgodilo na referendumih ali na sodiščih, ampak kot sprejemanje odločitev, tudi za ceno odpravnin »podtaknjencem«, kljub negodovanju SDS in njihovega zaveznika, vse v cilju izpolnitve predvolilnih obljub in koalicijske pogodbe, tudi o povrnitvi pravne države.
Od »naslednjega« tedna je minilo še nekaj tednov, v sredstvih obveščanja pa lahko zasledimo aktivnosti o povrnitvi normalnega stanja predvsem na MNZ po zaslugi ministrice, od prejšnje vlade razrešene bivše generalne direktorice policije mag. Tatjane Bobnar. Pohvalne so tudi razrešitve raznih nadzornih organov in imenovanja novih, moti me pa (1.) neaktivnost pri reševanja problema javne RTV, (2.) zunanja politika glede Ukrajine in (3.) počasnost ukrepov na ministrstvu za zdravje.
1. Če vlada, strokovne službe in parlament nimajo drugih idej za prekinitev davljenja RTV, kot zgolj čakanje na izvedbo referenduma, potem ne moremo pričakovati uspešnega reševanja večjih težav, ki nas že prizadevajo. Treba je proučiti vse možnosti za zamenjavo nadzornih organov, spodbuditi zaposlene k aktivnejši izvedbi stavke, pa še česa bi se lahko domislili razni vladni in ministrski svetovalci.
2. Vojne v Ukrajini ne moremo rešiti s pošiljko zastarelih oklepnikov in moralno podporo vojskovanju, spomnimo se, da se je naša osamosvojitev končala praktično z Brionskim dogovorom, v vojnah ni absolutnih zmagovalcev, konec se doseže s pogajanji in z dogovori. Podpora militantni politiki ZDA, Nata in EU pomeni podporo Slovenije istim akterjem preteklih vojn v Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji in drugje.
3. Na področju zdravstva ni čutiti sprememb, razen na primer izgube zaupanja direktorju UKC s strani ministra, očitno ga najbolj moti naziv dvoživka; pogrešam pa učinkovit pristop k skrajševanju čakalnih vrst, zamika se ukinitev obstoječe oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi bila rešljiva z novim zakonom, ki bi samo določil določen odstotek od mesečnih prihodkov posameznikov namesto nesramnega prispevka v enotnem znesku cca 32 eur za ljudi brez ali z minimalnimi dohodki in za najbolje plačane posameznike. Kot upokojenec lahko vsakodnevno občutim problem dostopa do specialističnih storitev v zdravstvu, mislim da predvsem zaradi neurejenih evidenc o čakajočih na posamezne enostavne storitve, in sočustvujem s tistimi, ki zaradi nerazumnih rokov čakanja trpijo bolečine in umirajo, kar pa se lahko hitro pripeti vsakemu od nas.
Od nove vlade pričakujem več inovativnosti v delovanju, da bo mene in tudi večino svojih volivcev vsak dan, teden in mesec prepričevala, da smo imeli prav, ker smo podprli Gibanje Svoboda, ki naj se giblje ves čas mandata in dokazuje, da upanje v gibanje in svobodo ne bo kot muha enodnevnica, ampak da bomo zadovoljni tudi čez dobra tri leta šli na volitve, prepričani, da je ponovitev mandata Gibanju svoboda najbolj racionalna izbira.
Janez Laibacher, Vrhnika
