Glas ljudstva, ki vključuje množico (112) civilnih organizacij, društev, posameznic in posameznikov ter drugih oblik združevanja in delovanja, je »zmagovalec« teh volitev.
Verjetno se je prebujanje začelo že prej, toda referendum o vodah je bil zagotovo tisto dejanje, ki je dokončno začrtalo vsebino in pot njihovega delovanja. Prebudile so se različne organizacije, aktivirali mnoge posameznice in posamezniki. Seveda smo bili tudi že v preteklosti priča učinkovitim akcijam (podnebne spremembe), toda zagotovo se je veliko prebujanje začelo z lanskim referendumom. Takrat vladajoča koalicija ni zmogla razumeti, kaj se v resnici dogaja, tako kot ni hotela ne razumeti ne prisluhniti petkovim kolesarjem.
Na začetku sem navedel zgolj eno ime, Glas ljudstva, ker razumem, da se v okrilju tega imena najde 112 organizacij. Vse politične stranke, ki so kandidirale na državnozborskih volitvah, so pozvali, da se opredelijo do 138 zahtev, ki so plod več mesecev intenzivnega sodelovanja, preverjanja in usklajevanja. Z njimi so politične stranke pozivali k odgovornejšemu delovanju ter izboljšanju družbene, okoljske, politične in ekonomske situacije v državi. Politične stranke so se do zahtev opredelile in se s tem, v primeru, da bodo sestavljale prihodnjo vlado, zavezale k uresničitvi izbranih ukrepov. Prav tako so, na podlagi stališč strank, ki so pri projektu sodelovale, pripravili Volitvomat, ki je bil nam volilcem v pomoč pri sprejetju naše odločitve. Tik pred volitvami so organizirali množico dogodkov po vsej Sloveniji. Zelo posrečeno, sveže, odločno in odlično je bil javno soočenje strank z ljudstvom.
In kje pri vsem tem je bilo sodelovanje strank vladajoče koalicije? Nikjer. V popolni ignoranci do prav vseh projektov, akcij in aktivnosti, ki so jih organizirale civilne organizacije. Še več, mnogo več, prav nad temi akcijami je bilo izvajano nepopisno »nasilje«, poniževanje, diskreditiranje, zaničevanje, mnogokrat medijsko popolnoma nepokrito ali celo s sovražnim prizvokom.
Volitve so za nami. Rezultat je znan. Mnogi so razočarani in kar ne morejo verjeti, da jih državljani nismo nagradili za njihov boj za življenja, za njihovo razgrajevanje medijev, za vsa korupcijska dejanja, za vsa nespoštovanja ustave in zakonodaje, za vse zmedene in nesorazmerne ukrepe, za vso nemogočo, žaljivo, nesramno komunikacijo in še in še, o čemer bo, upam, nekdo napisal zgodovinski zapis. A signali so bili več kot očitni: protesti, stališča društev, organizacij, intelektualcev, popolno nezaupanje v delo vlade, ki so ga merile ankete javnega mnenja …, toda ne, mali bogovi so sedeli v svojih dvorih, se podpirali in samozadovoljno čestitali in se trepljali po ramenih.
Analitiki in vodstva strank so pred zahtevno nalogo, da podrobno analizirajo, kaj se je v nedeljo zares zgodilo. Prvi in do sedaj edini, ki je nemudoma povedal, da bo podal svojo odstopno izjavo, je bil Luka Mesec. Vsi drugi so bili absolutni zmagovalci. Ne, drage stranke, absolutni zmagovalci smo bili državljani, volilci in med nami gre še posebej izpostaviti zgoraj omenjene civilne organizacije.
Drage borke in borci, iskrena hvala in iskrene čestitke in predvsem naj vam bo dosežek v veliko spodbudo, da boste svoje delo nadaljevali. Mnogi med vami ste to že napovedali. Žalostno pa je, da se je v nedeljo, ko je bilo glasovanje na volitvah končano, v povezavi z vašim delovanjem, angažiranjem, vašo vlogo in pomenom za demokracijo oglasil in se vam iskreno in od srca zahvalil samo eden, to je gospod Robert Golob.
Na koncu bi rad dodal še nekaj: že v času predvolilnih aktivnosti in soočenj sem pogrešal razpravo in odgovore oziroma stališča strank do predloga (osnutka) nove volilne zakonodaje, ki je pripravljen v okviru Sinteze. Menim namreč, da brez spremembe volilne zakonodaje ne bo mogoče doseči, da bi se področje neposredne demokracije lahko razvilo in s tem končalo strankokracijo.
Slavko Cimprič, Bovec
