Ponosni so na svoje novo ime, pa je prav, da si ga, čeprav iz povsem drugih razlogov, vtisnemo v spomin tudi vsi mi: Alpacem Slovenija. To je nov naziv gospodarske družbe Salonit Anhovo, ki že vrsto let vzbuja asociacije na azbestozo, kršenje okoljskih standardov, zastrupljanje narave in ljudi ter smrt.

Kmalu po zamenjavi imena je sledil koncertni dogodek Nočna izmena na dvorišču cementarne v Anhovem, češ naj odmeva po vsej dolini, kako je Alpacem za zabavo. Družba je sicer že pod prejšnjim imenom organizirala Nočno izmeno vsako leto med letoma 2001 in 2010. Recimo temu takole: gre za osrednji žur v dolini Soče, v kateri sicer ponavadi vlada smrtna tišina – pokrovitelj obojega je pa pač isti. Prijateljica, ki živi v radiju smrtonosnega zastrupljanja cementarne in drugih proizvodnih obratov družbe, je komentirala: »Nobena skrivnost ni, zakaj so se v Salonitu/Aplacemu odločili, da po 13 letih spet obudijo Nočno izmeno. Prej jim ni bilo mar za to, ker so imeli vse pod svojo kontrolo, vključno z lokalno oblastjo in lokalnim medijem. Lahko so počeli, kar so hoteli, zdaj pa je situacija drugačna, nova lokalna oblast jim gleda pod prste, zato poskušajo podkupiti ljudi. V Salonitu/Alpacemu hočejo še povečati obseg sosežiga odpadkov, zato bi radi pridobili ljudi na svojo stran.« Taiste ljudi, ki jih že ves čas zastrupljajo.

Na Nočni izmeni so 1. septembra nastopili Šank Rock, Elvis Jackson in Big Foot Mama. Elvis Jackson so bili navdušeni nad (sic.) megastičnim razpoloženjem.

Vsemu pompu navkljub pa ta dan ni pripadal Alpacemu temveč nam – organizirani in solidarnostni civilni družbi. Prvega septembra se je namreč začelo zbiranje 5000 overjenih podpisov za Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. Kampanja poteka pod nazivom Naj Anhovo zadiha, v njej pa sodelujejo Inštitut 8. marec, Društvo Eko Anhovo in Dolina Soče, Civilna iniciativa DANES!, Amnesty International Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera, Eko krog in Mladi za podnebno pravičnost. Predlog spremembe in dopolnitve zakona želi izenačiti okoljevarstvene standarde sosežigalnic s sežigalnicami, saj trenutni zakon dopušča, da imajo lahko obrati za sosežig odpadkov tudi do nekajkrat višje mejne vrednosti izpustov škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice odpadkov. Poenostavljeno povedano, predlog gre v smeri omejitve sosežiga odpadkov in vzpostavitve strožjega nadzora nad onesnaževalci.

Da bi bolje razumeli pomen kampanje Naj Anhovo zadiha, moramo poznati nekatera dejstva: na lokalnih volitvah novembra lani je organizirana civilna družba iztrgala oblast iz rok stranke SD in župan občine Kanal ob Soči je postal Miha Stegel iz okoljevarstvene Civilne iniciative DANES! In so se lotili dela: občinski svetniki so se na izredni seji 11. aprila seznanili s študijo prof. dr. Griše Močnika, vodje Centra za raziskave atmosfere v Univerzi v Novi Gorici, ki je med drugim opozorila: »Primerjava izmerjenih vrednosti oksidativnega potenciala v občini Kanal z objavljenimi vrednostmi v drugih študijah kaže, da z delci onesnažen zrak vpliva na zdravje prebivalcev v občini Kanal tako kot na najbolj onesnaženih delih Evrope.« Občinski svetniki so sprejeli sklep proti povečanju sosežiga odpadkov in proti povečanju proizvodnje v Salonitu Anhovo. Dvanajstega maja je Društvo EKO Anhovo in dolina Soče obvestilo javnost, da cementarna ne izvaja vsaj ene od meritev vpliva na okolje (konkretno, trajno merjenje temperature na reprezentativni točki HT40, ki predstavlja mesto priključitve izmenjevalnika toplote na rotacijsko peč). Dvaindvajsetega junija je občina podala sum kršitev okoljevarstvenega dovoljenja s strani podjetja Salonit Anhovo okoljski inšpekciji, potem ko je po pregledu informacij javnega značaja ugotovila več kot sto posameznih utemeljenih primerov suma kršitev v letih 2021 in 2022.

Štirinajstega julija je potekala skupščina delničarjev Salonita Anhovo, na kateri so ti podprli idejo o preimenovanju družbe v Alpacem Slovenija. Predsednik uprave Tomaž Vuk je ocenil, da je prišel »pravi trenutek« za zamenjavo imena. STA je takrat še poročala: »Delničarji so se na skupščini seznanili tudi s poslovanjem v letu 2022 ter sklenili, da se od 43,3 milijona evrov bilančnega dobička po stanju na dan 31. december 2022 nameni za izplačilo dividend 10 milijonov evrov. (…) Vuk je poslovanje v lanskem letu označil za uspešno. Proizvodnja se je povečala za približno eno tretjino, je povedal in dodal, da so se soočali s težavami, povezanimi s cenami energentov, materialov in surovin. Zaradi dviga cen materialov so zvišali tudi cene svojih proizvodov, kar pa količinskega obsega prodaje ni zmanjšalo. Čisti dobiček je ob koncu leta 2022 dosegel 23,7 milijona evrov.«

Devetindvajsetega avgusta so predstavniki društva EKO Anhovo in iniciative Danes! na tiskovni konferenci v Ljubljani opozorili, da gospodarska družba izvaja še lesno proizvodnjo brez ustreznih dovoljenj. Novinarjem so posredovali odločbe z dni 8.11.2016, 22.5.2017 in 10.7.2023, s katerimi sta inšpektorat za okolje in prostor in inšpektorat za naravne vire in prostor odločila, da mora podjetje prenehati z uporabo stavb v proizvodne namene, saj se uporabljajo brez ustreznega uporabnega in gradbenega dovoljenja. Vendar družba Salonit Anhovo - Alpacem Slovenija nadaljuje s svojo prakso. V neposredni bližini lesnega obrata se nahajajo stanovanjska naselja, vključno z vrtcem in šolo, kjer so prebivalci poleg drugih škodljivih izpustov izpostavljeni še lesnemu prahu in možnosti sproščanja rakotvornega formaldehida pri zažiganju odpadnega lesa.

To niso stvari, nad katerimi bi se dalo kakorkoli zamahniti z roko. Praktično vsaka družina tam je izgubila nekoga zaradi bolezni, povezanimi z industrijskim onesnaževanjem. Na pokopališču Kanala ob Soči od leta 2016 stoji spomenik, na katerem piše: »Poklon žrtvam azbesta in opomin okoljskemu onesnaževalcu – tu smo mi doma.«

Podprimo prebivalke in prebivalce doline Soče. Zbiranje overjenih podpisov bo potekalo do 31. oktobra in ne bo jih problem zbrati 5000 - mogoče bodo zbrani že do objave tega pisma, vendar zelo pomembno je, da jih je na koncu dostavljenih v parlament čim več, ker bo to naše skupno sporočilo politikom in drugim odločevalcem, da nekaterih stvari v naši domovini ne bomo več tolerirali. Civilna družba se je v preteklosti že večkrat izkazala za izjemno povezovalno in učinkovito pri vprašanjih varstva okolja in zdravja ljudi in vsak uspeh je spodbudil nadaljnje kampanje in nove zmage. Najboljši način, kako naj si predstavljamo neko boljši družbo za nas in naše zanamce, je ta, da jo gradimo skupaj.

Alja Bulič in Erik Valenčič, v imenu projekta Varuhinje rek