Ne morem se strinjati z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem (Dnevnik, 25. 10.), da so za zastoje v križiščih krvi vozniki. Za urejanje prometa skladno s predpisi je odgovorna policija, redarji so podizvajalci z omejenimi možnostmi. Zakon policiji nalaga urejanje prometa, hkrati ji zakon omogoča, da s »kaznovanjem« prisili voznike v upoštevanje prometnih predpisov oziroma preko vzgojnega kaznovanja dviguje kulturo vožnje. Svojo nalogo pa izvaja s prisotnostjo na terenu. Seveda tudi vozniki nosijo del krivde, prisotnost policije na terenu pa ima izreden pozitiven učinek na voznike, in če policije ni na terenu, potem je stanje tako, kot je porazno.
Iz drugih medijev smo izvedeli, da je župan Janković lastnoročno urejal promet, da je omogočil vožnjo javnemu potniškemu prometu. Mislim sicer, da je s tem prekoračil svoja pooblastila, vendar je njegova poteza hvalevredna, kajti po moji oceni policija v Ljubljani ne opravlja svojega dela. Da ga ne, nam potrdi tudi izjava PU Ljubljana – »Statistike ne vodimo na način, da bi vam lahko odgovorili s statističnimi podatki, o katerih sprašujete« – ko jih je novinarka prosila za statistiko prekrškov voznikov v letošnjem in lanskem letu, ki so v križišča zapeljali, čeprav ta še niso bila izpraznjena. Prepričan sem, da je analiza prekrškov osnova za ciljno ravnanje, urejanje prometa.
Kot opazovalec prometa vidim še dva prekrška, ki ovirata tekoči promet v Ljubljani, in sicer prečkanje križišča pri rdeči luči in vožnja po rumenem pasu. Srečo imamo, da so že otroci opazili, da zelena luč za pešce na semaforju ne pomeni varnega prečkanja križišča, ampak morajo biti pazljivi na voznike, ki vozijo skozi križišče pri rdeči luči. Take prekrške redno videvam pri Gimnaziji Vič, v času, ko se dijaki in učenci odpravljajo v šole.
Ironično, kot zagovornik trajnostne mobilnosti sem moral v petek na Dan brez avtomobila v Evropskem tednu mobilnost zapeljati z avtom v center mesta. Rumeni pas od Drame pa do Filozofske fakultete je bil zaseden z osebnimi avtomobili, ki so zapirali javni promet. Na razdalji 400 metrov smo imeli osebna vozila z ukleščenimi avtobusi, potem ko so zablokirala še križišče z Aškerčevo cesto, pa smo doživeli kolaps. Vlogo policije pri zagotavljanju prostega rumenega pasu za javni promet vidim v funkciji trajnostne mobilnosti oziroma občanov, ki se na pot odpravijo z uporabo javnega prevoza. Namen rumenega pasu se je sfižil, glede na to, da je usmeritev družbe povečanje javnega prometa, pa menim, da bi se policija morala zavedati tudi svoje vloge pri trajnostni mobilnosti. Samo ugotovim lahko, ker policija ni prisotna na terenu: vozniki vozijo na osnovi svojega ega, ki povzroča zastoje in nesreče.
Jože Piano, Ljubljana
