Namesto dogovorom in upoštevanju potreb drugega smo žal priče vojnam zaradi lastnih interesov. Tudi »vojnam« na domačem dvorišču. Sem pa začela verjeti, da se bo končno uredilo stanje vsaj na »nacionalki«, za zaposlene in za gledalce. Novi Svet RTV je izvolil predsednika uprave, izmed štirih kandidatov gotovo pravega. Zvezdan Martič živi za hišo, za njen razvoj, za dobre odnose zaposlenih, zdi se strokoven, zagrizen, vztrajen in spodbujevalen. Vendar bo treba še nekaj časa počakati – do izbora in izvolitve vseh članov uprave – da bo nastopil svojo funkcijo. Do takrat pa bomo še marsikaj spremljali in se spraševali.
Recimo: Zakaj je bilo možno Andreja Graha Whatmougha dvakrat nezakonito postaviti na direktorski položaj, zakonito pa ga ni možno odstaviti? Butalci bi rekli: »Naša butalska zakonodaja je res odlična. Samo skrivati se je treba in biti za vročitev odpovedi nedosegljiv ali imeti premajhen nabiralnik, pa si »general« z generalsko plačo še naprej.« No, ne ravno »general«, ampak njegov v. d. Janša očitno ne zahteva avtorskih pravic za tovrstna početja, ki so tudi njemu dolga leta prinašala »odveze«. Mimogrede: uštel se je šele lani, ker je sprejel obvestilo o volilnih rezultatih, sicer bi gotovo vladal še danes. A resnici na ljubo, ni prav veliko drugače. Vsaj na RTV Slovenija še ne.
Sprašujem se, kakšni ljudje so tile »janšisti«, da na vse strani širijo lažnivo propagando o pluralnosti. Češ, končno smo javni servis malo uravnotežili in ga približali gledalcem, že ga levičarji nezakonito – s pomočjo ustavnih sodnikov in evropske komisarke – ugrabijo. Zdaj pa sledi še nedemokratična čistka. In propaganda deluje. Delno. Na njihove podpornike in nekatere politike iz Evropske ljudske stranke. Ti drugi so kar naenkrat kritični do Slovenije, »kjer se dogaja razkroj vladavine prave in političen prevzem medijev«. Kot da so šele z zamikom spoznali, kakšno škodo nam dela Janša. Če pa verjamejo njegovim lažem in pripišejo njegovo početje sedanji vladi, se nam morajo opravičiti. Še resnicoljubni Tonin obžaluje, zakaj ne povabijo na srečanje tudi njega, nima namreč čisto enakega mnenje. (Kako naporno je prilesti iz Janševe sence, a ne Matej?)
Zanima me, na primer, kako bodo novo vodstvo sprejeli nekateri
novinarji. Recimo Valentina Plaskan, ki se kot egoističen, vase zaverovan otrok kar naprej počuti žrtev. Ne, ona že ni »janšistka«, pravi, saj je Janšo videla samo enkrat. Kot da bi to kaj pomenilo ob dejstvu, da izpolnjuje vsa njihova
pričakovanja. Da je veselo, brez pomislekov in brez samokritike sprejela mesto kolegov, odstavljenih samo zato, ker so se zavzemali za etične standarde in opozarjali na posledice, ki jih bodo s svojim neznanjem (in s hudobijo) Janševi nameščenci povzročili.
Le kako bo novo vodstvo sprejela Rosvita Pesek? Verjetno bo tiho, tako še najbolje preživiš različna vodstva. Najraje je opazovalka, očitno v smislu: »Naj se drugi borijo še za mojo novinarsko neodvisnost in potrebno strokovnost, zakaj bi se zamerila svojim …« Včasih pa je le treba »svojim« pokazati svojo pripadnost, kot z izjavo o Studiu city. Kaj bo naredila Tanja Starič, sita obupnih razmer? Bo res odšla drugam, kot govorijo, in to zdaj, ko se razmere urejajo? Če bo šla, bo po mojem njen motiv za odhod čisto nekaj drugega.
Pesek je tudi Pahorjeva občudovalka. Ker je bil predsednik vseh in nas s tem menda povezuje. Zato resno sprašujem Boruta Pahorja, Anžeta Logarja, člane njegove Ptatforme ter vse druge, polnih ust o potrebnih pogovorih, dogovorih in sodelovanju: kdaj boste obsodili Janševo pozivanje k državljanski vojni? Z molkom se z njegovim nevarnim početjem strinjate ter znova potrjujete, da vam v resnici ni mar za nas, državljane, ampak zase.
Polona Jamnik, Bled
