V pojasnilu urada za varno hrano in veterinarstvo (UVHVVR) glede primera odvzema govedi na kmetiji v Krškem sem prebral naslednjo ugotovitev inšpekcijskega nadzora: »Sredi prostora, kjer so se nahajale živali, je bil manjši nadstrešek, pod katerim je bilo prostora za največ 2–3 živali. Druge zaščite pred vremenskimi vplivi živali niso imele na voljo.«
Mislim, da ta trditev nikakor ne more biti strokovna podlaga za dokazovanje upravičenosti odvzema živali rejcu, do katerega imam tudi sam zamero, da je s svojim površnim odnosom do goveda, ki mu je dajalo vsaj dodatni zaslužek, če že ne zagotavljala preživetje, dal možnost nastopačem, da so se izživljali, in po mnenju ljudi, ki so bolj izobraženi od mene na tem področju, nestrokovno in nesorazmerno izvedli odvzem živali.
Mojo skepso do zagotavljanja strehe nad čredo (samo manjši nadstrešek) bom pojasnil na koncu prispevka, saj imam vsaj 70 let izkušenj pri delu in opazovanju goveda, ki nam daje mleko, meso, kože, tudi veselje pri delu z njimi, v zadnjem času pa tudi nepotrebno možnost politizacije, sodeč po angažiranju medijev in politike.
V osnovni šoli sem med počitnicami pasel čredico sedmih krav mlekaric, ki sem jih vsako jutro gnal na pašo, delno tudi po prometnih cestah, do pašnika približno dva kilometra in opoldne nazaj v »štalo«. Kasneje sem veliko prostega časa preživel na visokogorski kmetiji, tudi na planinah pod Košuto in na Dobrči, kjer sem imel možnost opazovanja čred goveda in konj na širnih področjih pašnih skupnosti, kjer so se živali pasle in živele v vsakršnih vremenskih pogojih od maja do septembra pod milim nebom noč in dan. Včasih je zapadel tudi sneg, vendar praviloma črede niso zapustile svoje »planine« pred sredino septembra. Izjemoma se je to zgodilo kakšen teden pred koncem pašne sezone zaradi suše in posledičnega pomanjkanja paše, ali pa v septembru zaradi večjih količin novozapadlega snega. Zanimivo jih je bilo videti, s kakšnim veseljem so se živali valjale po kalužah, ki so jih običajno uporabljali jeleni, saj so se tako znebile nadležnih muh pa tudi zajedalcev in oprijete umazanije. Povsod, kjer so bila vlažna, močvirna območja, so se rade zadrževale, še posebej v času poletnih pripek.
Zadnjih 25 let sem preživel, poleg službe, na vasi in sem imel srečo, da so bili v neposredni bližini pašniki, razdeljeni na čredinke (z električnim pastirjem ograjeni pašniki), kjer so se vsako pašno sezono maja pojavile govedi, od mlekaric, ki so na pašniku preživljale samo dnevno pašo, zvečer pa so bile pa odvedene na molžo in prenočevanje, do mladih bikov ali telic, odvisno od letne populacije. Biki in telice so pa bili na pašniku celotno sezono, noč in dan, tudi pravočasno prestavljeni iz čredinka, na katerem je paše zmanjkalo, na drugega, s stalnim dostopom do zadostnih količin sveže vode.
V deževnih obdobjih je bilo normalno, da so namočeni travniki postali tudi blatni, včasih je bilo dovolj samo deljenje priboljškov živalim, da je na tistem delu travnika po deževju nastalo blatno območje, če je bilo dovolj zemlje, tudi globine 20 do 30 centimetrov.
V vseh zgoraj naštetih primerih pa nisem doživel, da bi se katerakoli goved v času dežja, neviht ali sneženja umaknila v zavetje grmovja ali drevja, kakšnih nadstreškov pa nikjer ni bilo, saj je govedo žival, ki zaenkrat še ni hišni ljubljenček in je tudi po mnenju prof. dr. Toneta Vidriha z Biotehniške fakultete primerna za prezimovanje na pašniku pod določenimi pogoji, ki so:
1. živali morajo biti pred nastopom zime v dobri kondiciji;
2. na razpolago morajo imeti dovolj krme, saj se njihove potrebe po energijo povečajo za 15–20 %, kadar nastopijo zelo hladni dnevi;
3. živali morajo imeti možnost, da se umaknejo pred močnim vetrom, posebno kadar so mokre. Kjer ni naravnega zavetrja (doline, gozd), je treba postaviti vetrolome iz priročnega materiala (bale slame, stene iz desk);
4. živali morajo biti čiste in suhe, kadar je mraz. Blato in gnoj na nogah močno zmanjša izolacijsko zmožnost njihove dlake.
Iz dolgoletnih izkušenj in opazovanja življenja govedi odgovorno trdim, da je ugotovitev inšpekcijskega nadzora o nezadostnem nadstrešku čista neumnost in nestrokovna podlaga za dokazovanje upravičenosti odvzema govedi v tem primeru.
Očitno je šlo za neprimeren ukrep in mislim, da je treba živali vrniti rejcu, trenutno pogrevanje njegovih starih grehov, ki jih je odpravil, je samo metanje peska v oči s ciljem zaščite inšpektorice, ki si je vse skupaj privoščila zaradi povezav, ki vodijo vse do kabineta predsednika trenutne vlade. Vsi vpleteni si zaslužijo tudi obremenitev s stroški neprimernega postopka.
Janez Laibacher, Radlje ob Dravi
