Poslanec stranke SDS Branko Grims razlaga, da je hudo zaskrbljen, ker so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim, ki so se dogajale leta 1933 v takratnem Tretjem rajhu oz. Nemčiji. Nam res grozi takšna (nacistična) nevarnost ali pa gre le za premišljeno politiziranje?
Poglejmo, kateri dogodki v Nemčiji so usodno zaznamovali leto 1933. Prvak politične stranke NSDAP Adolf Hitler se je januarja v letu 1933 zavihtel na kanclerski položaj. Uveljavljen je bil pooblastitveni zakon, ki je botroval ukinitvi delitve oblasti, ukinitvi vseh državljanskih pravic, prepovedi sindikatov, bojkotu judovskih podjetij, požigu knjig nerežimskih avtorjev, izstopu iz Društva narodov in prepovedi vseh političnih strank, ki niso bile nacistične. V tem prelomnem letu je bilo zgrajeno tudi koncentracijsko taborišče Dachau, v katerem je do konca vojne umrlo 41.500 taboriščnikov. Kje torej lahko najdemo podobnost današnjih razmer v Sloveniji z dogajanjem v Tretjem rajhu leta 1933, na katera se sklicuje poslanec Grims?
Edini razlog za Grimsovo zaskrbljenost predstavlja le prevzem oblasti. Ta je očitno Grimsa povsem šokiral ob prepričljivi večini stranke Gibanje Svoboda in koalicijskih strank. Takšnemu prevzemu oblasti je botroval politični projekt, ki ga je predstavil Robert Golob, prvak stranke Gibanje Svoboda. Zgodilo se je nekaj res nenavadnega. Golob je predstavil zamisel, ki je ni mogoče povsem umestiti v polje, ki ga pokriva sistem predstavniške demokracije. Svoboda, kot jo razlaga Golob in je temelj stranke Gibanje Svoboda, namreč omejuje absolutno moč političnih strank, ravno takšna oblast pa je alfa in omega sistema predstavniške demokracije.
Svoboda, njena neposrednost in univerzalnost učinkuje kot Ahilova tetiva predstavniške demokracije in absolutne oblasti političnih strank. Poslanec Grims je upravičeno zaskrbljen, vendar pa si spremembe, ki mu zbujajo skrb, razlaga napačno. Gibanje Svoboda in koalicijske stranke vzpostavljajo razmere, ki so popolno nasprotje (inverzija) dogodkov, ki smo jim bili priča leta 1933 v Tretjem rajhu.
Slika razmer v Sloveniji po marcu 2022, ko je oblast prevzela sedanja koalicija, ni niti v eni točki podoba Nemčije iz leta 1933. Prav nasprotno, razmere v Sloveniji so kljub »nagajanju« stranke SDS pravo nasprotje dve leti pre-dolgega avtokratskega upravljanja države pod taktirko prvaka SDS Janeza Janše. Vse bolj očitno se kaže, da so bila opozorila pred uničujočim cunamijem janšizma več kot tehtna in upravičena. Sedaj je čas, da se politiki, ki so sodelovali v Janševi »hibridni« koaliciji, državljanom iskreno opravičijo. Poslancu Grimsu, ki je (82. člen ustave) tudi moj predstavnik, pa želim, da bi se v prihodnje izognil takšnim zablodam, kot je njegova primerjava današnjih razmer v Sloveniji z dogodki, ki so se v letu 1933 odvili v Tretjem rajhu.
Janez Krnc, Litija
