Trenutno je vsa svetovna pozornost namenjena Gazi in prav je tako. Tudi če gre s strani medijev še vedno za kakšno distrakcijo, se pred našimi očmi odvija eden od največjih zločinov modernega sveta. Le-ta bo še zadnjim skeptikom na zahodu, ki jih je zavedla zahodna propaganda, a vseeno uporabljajo vsaj malo možganskih kapacitet, odprla oči. To, da je treba ljudi na Zahodu prepričevati, da je ubijanje otrok zločin in ne pravica do samoobrambe, je samo dokaz, do kam smo, kot lepo skuhana kolonizirana ameriška potrošniška družba, prilezli.
No, zdaj pa k bistvu tega zapisa. Zgodilo se je nekaj stvari, ki so mene osebno prepričale, da je vsaj v naši mali državici zapihal svež veter sprememb z vzhoda, ki bo počasi iz naših krajev odpihnil zahodno potrošniško, ideološko in politično nesnago. Dogodka pri Ruski kapelici sta se udeležila dva še kako pomembna slovenska politika, Milan Kučan in Zoran Janković. Levica se je javno, drugače od vseh ostalih poslancev, postavila na stran razuma in zahteva konec zločina in pobijanja civilistov v Gazi. Filozof Žižek je na svetovno znanem Frankfurtskem knjižnem sejmu obsodil napad Hamasa na Izrael in potrdil pravico Izraela do samoobrambe, hkrati pa se je na svoj način in z argumenti opredelil proti genocidu nad palestinskimi civilisti, kljub neodobravanju in žvižgi iz publike. Kapo dol za to dejanje. Končno eden od kritičnih intelektualcev, ki je imel pogum in je stvari povedal tako, kot so. Borci za vrednote narodnoosvobodilnega boja so začeli navajati zgodovinska dejstva o grozotah odredov ukrajinskih fašistov, ki so jih izvajali nad slovenskim prebivalstvom pod taktirko nacističnega okupatorja na slovenskih tleh. Slovenija je na seji zasedanja Združenih narodov glasovala za premirje, zaščito pravic civilistov in dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazi; prvič v zadnjih nekaj letih je glasovala nasprotno kot večina držav z zahoda, predvsem pa drugače kot Amerika, Izrael in Ukrajina. Ponavadi smo svoje državniško mnenje skrili kot vzdržani pri glasovanju, denimo pri resoluciji o obsodbi nacifašizma, zdaj pa smo končno izrazili svoje mnenje. Tudi medijsko obveščanje o Gazi in Ukrajini nima več toliko prozahodnega pristopa.
Vse to diši po novi pomladi na slovenskih tleh. Seme že kali, še malo, pa bo vidno. Ja, obetajo se nam velike spremembe, morda celo boleče, ampak zbudili se bomo v boljši in bolj pravičen svet. Ta bo temeljil še na čem drugem, ne samo na dobičku, pohlepu in dvoličnosti. Spet bodo prišle v ospredje vrednote, kot so dostojanstvo, solidarnost, enakopravnost in pravičnost. Iz unipolarnega sveta prehajamo v multipolarnega, ki bo boljši za vse.
Domen Lorencin, Medvode
