Vojna je posel in vojna je orodje za ustvarjanje posla. Zadnjo vojno med Hamasom in Izraelom moramo spremljati tudi drugače, ne samo preko verske, nacionalne, državne perspektive ali borbe za življenjski prostor. Svet vodijo ekonomski odnosi, ekonomske odnose pa poganja pohlep in želja za dobičkom. Tako kot je vsaka aplikacija ali računalniški program zapisan z določenim programskim jezikom v ozadju, ki je povsem drugačen kot aplikacija, ki jo potem vidimo in uporabljamo. Tako je ekonomski »program«, ki teče v ozadju, povsem drugačen kot svet, ki se nam izriše preko mednarodne skupnosti držav, njihovih odnosov, religij, vojn, družbenega dogajanja, aktualnih vrednot in idej nekega časa. Tako kot vse vojne zadnjih 200 let, verjetno pa še več, tudi to vojno med Palestinci in sionističnimi Izraelci poganjajo ekonomski odnosi v ozadju. Ekonomski odnosi, ki jih poganja pohlep predvsem zahodnih elit.
Glede na to, da smo priča prehodu iz unipolarnega v multipolaren svet, se po svetu rišejo nove energetske, gospodarske in trgovske poti, ki bodo aktualne v času, ki prihaja. Nekateri novi projekti bi se lahko odvijali oziroma se bodo odvijali na območju Gaze ali blizu njega, po tistem, ko bodo Izraelci predvidoma zasedli to ozemlje. Obstajata vsaj dva ekonomska projekta, ki sta pognala to vojno. En je prekop Ben Gurion, ki bi/bo na »izraelski« strani Sinajskega polotoka in bi povezal Akabski zaliv s Sredozemskim morjem. Prekop bi bil konkurenca Sueškemu kanalu/prekopu in naj bi omogočal dvosmerni promet, Izraelu oz. korporacijam, ki bi ga upravljale, pa bi prinesel nekaj milijard letnega zaslužka. Eden od razlogov za ta prekop je tudi ta, da se bo Egipt pridružil članstvu Brics z začetkom leta 2024, ki je konkurenca zahodnemu gospodarskemu modelu sodelovanja, le na pravičnejših in enakopravnejših temeljih. Kar pomeni, da Egipt ne bo v ekonomskem združenju po zahodnih merilih, in to bi lahko pomenilo trenja z Izraelom, ki jih je bilo v kratki zgodovini izraelsko-egiptovskih odnosov že veliko.
Drugi pa so nahajališča zemeljskega plina na obalnem območju Gaze, ki naj bi bila vredna okoli 500 milijard dolarjev. Verjetno pa obstaja še kakšen poslovni razlog/projekt, ki nam navadnim smrtnikom še ni viden. To so pravi razlogi za vojno oziroma genocid nad Palestinci, ki smo mu priča. Kadar so v igri veliki dobički, človeško življenje ni nič vredno. Dobrodošli v industrijski revoluciji 4.0. in v velikem resetu. Nič osebnega, samo posel.
Domen Lorencin, Medvode
