Z razvojem človeške družbe se je obvezno spreminjalo tudi šolstvo. Množične spremembe in novosti v družbi se tudi danes pojavljajo na vseh področjih: v znanosti, tehniki, zdravstvu, kulturi, družbenih odnosih in še kje. Zato so spremembe potrebne za vse vrste šol. Ne gre samo za vsebine, ampak tudi za pravilen pristop do teh vsebin. Skratka, potreben je sodoben pogled na znanje in njegovo uporabo. Z novostmi v družbi in gospodarstvu (računalniki, splet, robotika, digitalizacija, umetna inteligenca …) je treba s premislekom seznaniti tudi šolarje. No, umetne inteligence verjetno še dolgo ne bo skozi šolska vrata.
Mnogo pedagoških pravil je, nasvetov in zahtev. Vendar – najmočnejša in nenadomestljiva pedagoška komponenta je še vedno beseda učitelja.
Bistvo v šolstvu so medsebojni odnosi in jasno, razumljivo posredovanje znanja učencem. Medsebojni odnosi imajo močan vpliv na odraščajočo mladino in delujejo vzgojno. Čas, izgubljen za vzgojo, se nikdar ne vrne, za strokovno znanje vedno. Medsebojni odnosi so osnova za uspešno delo. Danes so precej zanemarjeni. Posledica so pogosti izgredi in nasilje.
Nekatera poglavja iz učne snovi so učencem posredovana pomanjkljivo, površno: snov, ki jo obravnavajo, spoznajo, a je ne razumejo dovolj, ne dojemajo njenega bistva, uporabe, povezave s prakso. Pomanjkljivo so napisani tudi mnogi učbeniki.
Šolska reforma in pisanje šolskega nacionalnega programa? Ni problema. Zaradi hitrega razvoja in napredka družbe je treba spremeniti učne načrte, uporabo učnih pripomočkov in morda celo način razmišljanja in poučevanja. Učne načrte naj pišejo učitelji s sodelovanjem ustreznih strokovnjakov in ne pisci, zbrani z vseh vetrov. Učitelj je pri uporabi učnega načrta suveren in ne potrebuje navodil za njegovo izvajanje. Dobri učitelji bodo delali dobro tudi pri slabih pogojih dela, slabi učitelji bodo delali slabo tudi pri dobrih pogojih dela.
Zadnje čase se v osnovne šole uvaja dodatno preverjanje znanja učencev. To si izmišljajo uslužbenci, ki bistva šole ne razumejo. Kaj daje neko tako dodatno preverjanje znanje? Nič. Zmoti redno delo šole, vznemiri učence in tudi učitelje. Uspešnost in znanje učencev osnovnih in srednjih šol dovolj spoznamo pri sprotnem preverjanju znanja in iz šolskih spričeval. Celo matura ni potrebna. Uvajanje angleškega jezika v prve razrede osnovnih šol je skrajno neresno.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport si lastita prevelik vpliv na učence. Izobrazba je izredno pomembna, a mora biti pametno in smotrno vključena v življenje. Morda malo hudobno: ministrstvo za izobraževanje bo največ naredilo za šole, če jih bo pustilo pri miru.
Roman Fakin, pedagoški svetnik, Ljubljana
