Poslušal sem predstavitev kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca. Seveda sem bil najbolj pozoren na kandidatove načrte, ki zadevajo upokojence. Slišano je vzbudilo v meni dokajšnjo mero zaskrbljenosti.
Napovedal je, da bo prihajajoča vlada poskrbela za dvig najnižjih pokojnin na 700 evrov neto. Kot vemo, naš pokojninski sistem temelji na višini vplačanih prispevkov in na dobi njihovega vplačevanja. Pokojninski sistem v Sloveniji tudi ni socialna kategorija, temveč je zasnovan na zavarovalniškem oziroma rentnem principu. Seveda je v naš pokojninski sistem vgrajeno tudi načelo solidarnosti, vendar ta solidarnost ne more biti brezmejna. Že sedaj smo upokojenci postavljeni v neenakopravni položaj, saj nam je zaradi višjih vplačanih prispevkov priznan nižji odmerni odstotek za pokojnine kot tistim z najnižjimi vplačili v pokojninsko blagajno. Upokojencem se priznava 63,5-odstotni odmerni odstotek, medtem ko se tistim z najnižjimi dohodki priznava 76,5-odstotni odmerni odstotek, kar je za petino več ali za 13 odstotnih točk bolj ugodno. Seveda, če bo prihajajoča vlada še dvignila minimalno pokojnino, bo ta razkorak med upokojenci še večji. Sam trdim, da je najavljeni ukrep prvi korak k razgradnji obstoječega pokojninskega sistema.
Že večkrat sem zapisal, naj država ne posega več v obstoječi pokojninski sistem na način, da povzroča neenakosti med upokojenci glede na višino vplačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno in na dobo njihovega vplačevanja. Seveda to ne pomeni, da ne pristajam na morebitne pokojninske reforme v prihodnosti. Reformiranje pokojninskega sistema pa mora biti takšno, da bodo vsi upokojenci odhajali v pokoj pod enakimi pogoji. Ne pa tako, kot je danes, ko smo trajno prikrajšani moški upokojenci, ki smo bili upokojeni med letoma 2013 in 2019 in nam je bil priznan odmerni odstotek v višini 57,25 odstotka, za kar dosedanje oblastne strukture niso imele posluha, da bi ga popravile na raven 63,5 odstotka, kot velja za upokojene po 1. januarju 2020.
Predlagal sem tudi rešitev za tiste, ki imajo, zaradi različnih okoliščin, izjemno nizke pokojnine. Med takimi so tudi ljudje, ki so delali bistveno manj od polne pokojninske dobe, potem so tudi taki, ki so kot samostojni podjetniki ali pa kmetje špekulirali z vplačili prispevkov v pokojninsko blagajno. Prihajajoča vlada prek kandidata za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporoča, da bo najnižje pokojnine, najbrž neselektivno, dvignila na vsaj 700 evrov. Na čigav račun, jih sprašujem. Glede na to, kako je zgrajen naš pokojninski sistem, bi bila edina pravična rešitev ta, da se vsem tistim z najnižjimi pokojninami prizna varstveni dodatek. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi moral o takih primerih po avtomatizmu obveščati centre za socialno delo. Ti bi o njih morali odločati po skrajšanem postopku, najkasneje v 60 dneh od prejema informacije od pokojninskega zavoda. To bi morala država naložiti pristojnim institucijam z zakonom. Seveda se mi poraja domneva, da je za državo bolj enostavno posegati v pokojninsko blagajno na način, ki ustvarja krivice med upokojenci, kot pa za to obremeniti državni proračun.
Ampak država, ki hoče biti socialna, je odgovorna za to, da so med nami upokojenci, ki morajo po polni pokojninski dobi živeti s pokojnino, ki je pod pragom revščine. Država je odgovorna za to, da je za skoraj polovico znižala prispevke delodajalcev v pokojninsko blagajno. Država je odgovorna za to, da so delavce oškodovali delodajalci, tako da jim sploh niso vplačevali prispevkov v pokojninsko blagajno, saj jim je to dopuščala s sprejeto zakonodajo. Država je tudi odgovorna za vse tiste, ki jih je predčasno upokojila in je pokojninsko blagajno s tem obremenila za izplačila, ki niso ustrezna prejetim vplačilom v pokojninsko blagajno.
Država je z nedomišljenimi zakonskimi in podzakonskimi akti ustvarjala reveže, ki morajo za golo preživetje hoditi po življenjske potrebščine na Rdeči križ ali pa Karitas. In zato naj z gašenjem požara ne posega v pokojninsko blagajno, temveč naj uporabi socialne transferje, za katere nameni sredstva v državnem proračunu. Ponavljam, pokojnina je odvisna od višine vplačil v pokojninsko blagajno in od dobe vplačevanja vanjo. Naj ne ruši pokojninskega sistema, saj bo to pripeljalo do tega, da bo za sedanje aktivne prebivalce postala vprašljiva pokojnina po izteku njihove aktivne dobe. S tem pa se bo tudi drastično zmanjšal interes tistih, ki kot aktivni zaposleni danes polnijo pokojninsko blagajno za pokojnine, ki jih prejemamo današnji upokojenci. Za to obstajajo socialni transferji in država naj najranljivejšim olajša pot do njih v največji možni meri.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
