Za prehod iz starega v novo leto si običajno želimo miru, zdravja in sreče. Tudi upanja.
Leto 2023 naj bi bilo »prelomno leto«. Pravzaprav je bilo to že leto 2022, posebno z vsemi volitvami in referendumi. A vendar se zdi, da se normalnost le počasi vrača v zavest vseh državljanov in naših predstavnikov. Želel bi si, da bi z nekaterimi simbolnimi potezami oblastniki potrdili vsebinske spremembe, ki smo jih najmanj dve leti vztrajno zahtevali. Na primer na področju zunanjih zadev. Če sem pošten, sem mislil, da bo eden prvih simbolnih obiskov na Islandiji. Kako naivno sem se motil. Namesto tega obiska v državi, kjer so svoj sistem po hudih protestih in oblastnih zablodah pred leti prenovili po želji, potrebah in zahtevah ljudi, smo doživeli obisk v Vatikanu. Ne rečem, da morda ni bil umesten, a vendar je po simbolni plati vsaj čuden. Ukvarjanje z rupniki iz preteklosti in sedanjosti je seveda tudi lahko simbolno. Morda je povedno, da se po takšnih obiskih praviloma za nas državljane ne spremeni nič. Ali vsaj ne na boljše. Se pa običajno utrdijo vezi med posvetno in cerkveno oblastjo.
Tudi namesto trmastega vztrajanja pri agresivni vojni miselnosti, reševanju mednarodnih problemov z vojnimi potezami – vključno z jedrsko nevarnostjo, vojaškimi pakti, vojno propagando in sovraštvom ter ekonomskimi sankcijami, kar vse skupaj absolutno ne vodi do mirnih rešitev – bi si človek rajši želel simbolnega dejanja ali poteze razuma, ki bi opozorila na mir. Pa tega kot dežela na prepihu germanskega, romanskega in slovanskega prostora ter ob vsej svoji kulturi in zgodovinskem spominu nismo sposobni narediti. Kaj naj si mislim o slovenski diplomaciji, niti ni posebej važno. Ampak namesto 9. sklopa ekonomskih sankcij EU proti Rusiji bi rajši videl 1. sklop mirovnih pobud za Ukrajino. Pa čeprav samo simbolno in v razmerju 1 proti 26. Danes gre za vojno v miru. Ali vsaj relativnem miru. Vsekakor ne za mir in ne samo za vojno.
Prav tako je na področju zdravstva simbolno to, da se v mesecih po volitvah ni praktično spremenilo nič. Oziroma, bolje povedano, stanje se je drastično poslabšalo. Tudi simbolnih potez izboljšanja ni vidiku. Razen če kdo za izboljšanje razume simbolno stavko Fidesa za povišanje svojih plač ter predhodno stavko državljanov v korist pacientov in bolnikov, ki so izgubili pravico do enakopravne obravnave zdravstvenega stanja. Morda je simbolna izjava predsednika vlade Roberta Goloba ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko je javno izjavil glede reforme zdravstva, »da mora biti izvedena na način, da bomo ohranili javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsakomur in bo dejansko opravljal svojo nalogo«. Simbolno in pozitivno naravnano. Morda malo prepozno poudarjeno v besedah in dejanjih.
Tudi »prostovoljna odstavitev« notranje ministrice je lahko simbolno dejanje. Morda opozorilo tistim, ki so »komu stopili na žulj« in so zato moteči. Tukaj je trenutna oblast odigrala prav »čudno« vlogo strankarske enotnosti. Tako na področju izvršilne kot zakonodajne veje oblasti. Ne vem, če je že odstranjena cela žična ograja z naše južne meje, kot je bilo simbolno obljubljeno, a vendar se zdi, da se tudi tukaj išče grešne kozle v posameznikih, ne pa v celotni vladi. Ministrica Švarc Pipan si želi z apelom, da bi bili »vendarle bolj racionalni, preudarni in spoštljivi«, poudariti našo nespoštljivost do »spoštovanih« oblastnikov, ki so nas že neštetokrat prepeljali žejne čez vodo. Morda preizkuša spoštljivost tudi z neprestanim pošiljanjem neustavnih kazni Jaši Jenullu in Tei Jarc. Torej, spoštljiva komunikacija je potrebna do ljudi, ki jih spoštujemo, in veliko manj do nespoštljivih oblastnikov, ki si narcisno želijo spoštovanja zaradi položajev, ki jih zasedajo. Torej spoštljivo sporočam: »Prenehajte vendar s političnim zavajanjem, prosim.«
Morda še besedo ali dve o enotnosti prejšnjih in sedanjih oblastnikov. Od novega podžupana Boštjana Koritnika v Ljubljani do vseh, ki konvertitsko prestopajo k oblastniškim zmagovalcem. Ali se je kdo tudi odpovedal tožbi proti državi za velike zneske zaradi afere Patria? Vsaj simbolno so poteze res čudne. Pa menda ne zaradi denarja in svoje kameleonske sposobnosti »prilagajanj«.
Morda so nekateri pijani od zmage. Tudi tožilka, ki pijana za volanom na delovnem mestu oziroma v službenem času simbolno predstavlja državo. Pijanost ne bi smela biti izgovor za neumnosti in boksanje ali imitacijo boksanja Urške Klakočar Zupančič v državnem zboru, kar simbolno kaže na »spoštljivost« do državljanov in svojo moč, da dela, kar se ji pač zahoče. Pa menda ni bilo isto v sodstvu? Vsaj simbolno? Spoštljivo sporočam, da smo takšna oblastna, tudi simbolna dejanja v preteklosti že večkrat videli. Mogoče v drugi obliki in je pijanost od oblasti morda napačen izraz, a vendar dovolj oster, da se začne ukrepati in ne samo obljubljati. Od obljub politikov še nihče ni ozdravel in doživel miru v vojni. Pa srečno in trezno, Slovenija! Predvsem pa miru in zdravja želim! No, tudi sreče z novo oblastjo. Simbolno in v resničnosti.
Miloš Šonc, Grosuplje
