Ob predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (evtanaziji) naj bi se ponovno vključila RKC. Pri maši za domovino (21. 6. 2023) je v pridigi predsednik škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje podal stališče RKC do tega vprašanja. Njegova izjava je naletela v časniku Dnevnik (predvsem v pismih bralcev) na ostre odzive. Najbolj oster je bil g. Uroš Blatnik (28. junija 2023, stran 11), ki je med drugim zapisal, da je od monoteističnih verstev bilo prav katolištvo najbolj agresivno. Mnenja je, da se Cerkev precej neupravičeno vpleta v civilno urejanje razmerij med ljudmi, vpleta se dostikrat v tista vprašanja, ki so stvar države, ne pa Cerkve. Ne vem, ali je g. Blatnik in drugi kritiki Sajetove pridige gledal Dnevnik RTV 28. junija, ko je televizija predvajala molitev vernikov v ljubljanski džamiji na začetku največjega muslimanskega praznika »kurban bajrama« Prikazali so tudi del pridige muftije Nevzeta Porića, ki je v pridigi tudi nasprotoval zakonu o prekinitvi življenja s trditvijo, da je »evtanazija v islamu prepovedana, ker je to greh«. Bo tudi on doživel kritiko?
Ali si res zasluži RKC pri nas samo kritiko? V Dnevniku 24. junija 2023 na strani 19 je izšel članek ob 110-letnici prve mature v slovenščini. Da je do tega dogodka sploh prišlo, je z velikimi napori pripomogel ustanovitelj Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Na državnih gimnazijah je bila slovenščina omejena še dolgo časa le na posamezne učne predmete. Moj profesor in pozneje kolega je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Metod Mikuž. Med drugo svetovno vojno je bil partizanski duhovnik, po osvoboditvi pa prvi nosilec katedre za NOB na univerzi na območju Jugoslavije. Med predavanji je enkrat omenil zaslugo škofa Antona Bonaventure Jegliča, ki je z ustanovitvijo gimnazije na Zavodu sv. Stanislava dokazal, da smo na intelektualnem področju Slovenci enakovredni Nemcem. Mnenja je bil, da bi morali v Ljubljani njemu v čast postaviti spomenik, smo mu pa takrat odvzeli cesto, poimenovano po njem (danes Njegoševa cesta).
dr. Ignacij Voje, Ljubljana
