SDS še zbira podpise za razpis treh zakonodajnih referendumov, med temi o novem zakonu o RTV, ki bo (!) in ne »ki naj bi« depolitiziral osrednji informacijski javni servis, potem ko ga je v minulih dveh letih vladanja Janševa SDS preko nameščencev v programskem svetu in vodstvu skorajda povsem prevzela. Stanje na zavodu je obupno, pravi večina zaposlenih, v prvi vrsti novinarski kolektiv, ki je tisti, ki nosi glavno odgovornost za primerno obveščanje javnosti. In kot reakcijo na mobing, ki ga izvajajo vodilni nad posameznimi novinarji, na grožnje z disciplinskimi postopki in odpuščanji, na cenzure, ki se tu pa tam prikradejo, na posege v novinarsko avtonomijo, je kolektiv preko svojih sindikalnih zastopnikov skušal reševati probleme v pogovorih z generalnim direktorjem Whatmoughom, a se je stanje le še poslabševalo. Zato bodo novinarji (90 % celotnega stanovskega kolektiva) stavko, ki so jo razglasili že dolgo nazaj, od ponedeljka dodatno zaostrili. Najprej z zborom zaposlenih, kot smo jih že videli, pred samo stavbo RTV, nato še s protestnim shodom s podporo tudi civilne družbe na Trgu republike.
Borijo se torej, z vsemi močmi, da bi rešili zavod pred propadom, a vsakič trčijo ob zid povsem jasne namere vodilnih, da gredo s sesutjem RTV do konca. Reši jih lahko le novi zakon, ki pa stoji, miruje že nekaj mesecev, zavoljo SDS-ovega manevra z referendumom. Ali bo le-ta razpisan oz. ali bo predlagatelj zbral potrebno število podpisov, še ne vemo; kakorkoli že, čas pa teče in sovražni prevzem vajeti zavoda in njegovo razkrajanje se nadaljujeta skorajda nemoteno. Na stavke in proteste vodstvo odgovarja z represijo ali ignoranco.
Začel sem s temo zbiranja podpisov za razpis referenduma, pa naj mimogrede opozorim, da se na Koprskem, kjer morajo biti vsi javni napisi dvojezični, nagovarjanje mimoidočih pred upravnimi enotami vrši nezakonito, v nasprotju s predpisi, ker so plakati na stojnicah samo v slovenščini. Nadaljujem in končujem pa s propagando proti zakonu, ki jo je vodstvo že nastavilo na televiziji. V nedeljo smo ji bili priča v sicer težko gledljivi Pirkovičevi Areni. Bojim se, da ne bo nič drugače v napovedanem TV soočenju 27. septembra pod naslovom »RTV Slovenija danes in jutri«. A pustimo se presenetiti.
In kaj smo videli pri Pirkoviču? Naslov oddaje »(De)politizacija RTVja«. Štiri gostje v studiu in pet že prej posnetih. V živo dva zagovornika zakona – Lenart Kučič s kulturnega ministrstva in Mojca Pašek Šetinc, novinarka RTV, ki je prešla v poslanske klopi z Gibanjem Svoboda – ter dva nasprotnika, Alenka Jeraj, dolgoletna poslanka SDS, in Tom Zalaznik, sindikalist zaposlenih v tehničnih službah.
To soočenje naj bi bilo uravnoteženo, pravi Pirkovič, ko brani obstoječe stanje, zato razmerje 2-2 v gostih. Toda že sam začetek oddaje je razgalil namen oddaje. Voditelj pač ni mogel iz svoje kože in tudi sicer je bilo mogoče predvideti, kako bo njegovo spraševanje povabljenih potekalo. Nato še vložki posnetih mnenj: glavna zvezda, nekdanja direktorica TV, Ljerka Bizilj. Povsem je povozila zakon ter nekdanjim kolegicam in kolegom pa sami novinarski stroki pripisala služenje politiki: »Političnih novinarjev pravzaprav ni več. So sami levi in desni politiki. Še medijski strokovnjaki so padli v to past,« jo navajam. Vprašal sem se takoj, kdo pa je ona, da bi naj bila merodajna? Ne pa, recimo, nezakonito odstavljena direktorica Natalija Gorščak? Pa še: namesto priznanega medijskega strokovnjaka in predavatelja Marka Milosavljeviča nastopi Žiga Turk, informatik in vidni član (vsaj do nedavnega) SDS, ter sedanji direktor televizije Uroš Urbanija, v Janševi vladi vodilni propagandist stranke, ki sta seveda tako kot Biziljeva branila obstoječo ureditev. Med zagovorniki sprememb naj bi bili Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije ter prof. Sandra Bašič Hrvatin, ki pa sta samo povedali, kakšen zakon sta si želeli. In dulcis in fundo, Pirkovič je iskal pravnika, ki bi mu stregel pri ugovarjanju vsaj kadrovskim zamenjavam na RTV, ki bodo sledile uveljavitvi zakona, in je v ZDA našel Jurija Toplaka.
Torej, eminentna propagandna predreferendumska oddaja, za katero pa vendarle verjamem, da bo večini javnosti prej odprla oči in ume, kot da bi jo vodila k zavračanju novega zakona o RTV SLO.
Aurelio Juri, Koper
