V Objektivu Dnevnika 2. 9. 2023 je bil objavljen prispevek prof. dr. Maksa Tajnikarja z zgornjim naslovom. Z marsičem, kar je zapisal, se popolnoma strinjam, morda je razlika predvsem v tem, da po mojem mnenju zdravstvene reforme, kot si jo verjetno nekateri predstavljajo in zamišljajo, sploh ne potrebujemo. Potrebujemo pa stalno prilagajanje razmeram, pač glede na potrebe prebivalstva in razvoj medicine.
Ne bom se spuščal v podrobno razčlenitev njegovega obširnega prispevka. Navedel bi samo nekaj njegovih in tudi mojih misli.
Najprej bi omenil predlog o ustanovitvi pogodbenega holdinga javnih izvajalcev, ki bi koordiniral in poenotil poslovanje tako državnih kot zasebnih izvajalcev. Nekaj podobnega sem sam predlagal, in sicer ustanovitev organa, agencije ali kakorkoli bi se že imenoval, ki bi bil nekaj podobnega, kot je Banka Slovenije ali ustavno sodišče, kjer je mandat izvoljenih šest oziroma devet let. Strateški svet za zdravstvo je sicer dobra zamisel sedanje vlade, vendar imam občutek, da bo prihajalo do dualizma med predlogi omenjenega sveta in strokovnega organa v sestavi ministrstva za zdravje (MZ), in to je zdravstveni svet, ki je najvišji strokovni posvetovalni organ ministra skupaj z republiškimi strokovnimi kolegiji za posamezne specialnosti.
Naslednji problem je delo pri več delodajalcih, ali kot to mnogi žaljivo poimenujejo »dvoživkarstvo«. Zdravstvo nikoli ni moglo delovati brez občasnega ali stalnega dela zdravnikov pri drugih delodajalcih, in kdor trdi nasprotno, ne pozna razmer v preteklosti in tistega, kar so takratni vodilni v bolnišnicah celo podpirali. Kakšna konkurenčna prepoved, če ima od dela pri drugih delodajalcih korist lokalno prebivalstvo in tvoja matična ustanova? Ali ni dovolj dokazov, da javni zavodi ne morejo s svojimi kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi zagotoviti pravočasnih zdravstvenih storitev, pa najsi gre za ambulantne ali hospitalne? In čakalne dobe so samo posledica povečanih potreb prebivalstva.
Naj navedem svoj primer. Na željo mojega direktorja Klinike Golnik in zaradi potreb ZD Kočevje, kjer niso imeli stalnega svojega zdravnika specialista, sem bil naprošen za delo v ambulanti za pljučne bolezni, ker so morali sicer bolniki potovati v Novo mesto ali Ljubljano. Ali ni bolj smiselno, da pride zdravnik k pacientom, če lahko? In takih del pri drugih delodajalcih je vse polno, od učenja prve pomoči za voznike do medicinskega izvedenstva in še marsikaj drugega. Tako rekoč s kriminalizacijo dela pri drugih delodajalcih si delamo medvedjo uslugo, ki bo privedla do toliko težav, da si tega ne moremo niti predstavljati.
Posebej bi pa izpostavil problem doplačil za nekatere storitve, vključno z doplačilom za hotelski del uslug v bolnišnicah, kar sodi v košarico pravic. To bi bil minimalni možni prispevek za nezdravstvene storitve v bolnišnicah za vse, ki imajo kakršen koli dohodek. Lahko bi bil različen glede na prihodke posameznika. Izvzeti bi pa seveda bili tisti, ki nimajo nikakršnih dohodkov. Čeprav doplačevanje poznajo mnoge države, denimo nam sosednja Avstrija, se mi tega otepamo na vse pretege, čeprav bi bilo to za dodatni prihodek bolnišnic precejšen dodaten vir prihodkov. To je zagovarjal tudi nekoč drugi človek ZZZS, pokojni Martin Toth kot dober poznavalec sistemov zdravstvenih zavarovanj, a verjetno, domnevam, politika ni bila sposobna, znala ali ni hotela poslušati njegovega mnenja.
O vlogi vratarja ne bom dosti razpravljal. Naj samo omenim, da je v mnogih primerih obisk pri izbranem zdravniku povsem nepotreben (denimo po nekaterih zdravstvenih posegih ali kroničnih boleznih, ki zahtevajo stalni nadzor specialista). Ko specialist presodi, da kontrole pri njem niso več potrebne, pa to jasno zapiše in nadaljnje spremljanje prevzamejo zopet izbrani zdravniki.
Ob vseh polemikah o zdravstvu bi svetoval upoštevati nekaj splošno veljavnih načel. »Festina lente« (Hiti počasi!) in »Primum non nocere« (Najprej ne škoditi!). V nasprotnem primeru bo reforma spodletela, na kar kažejo nekatere posledice že do sedaj ne dovolj premišljenih predlogov in rešitev.
prim. dr. Marjan Fortuna, Kranj
