Vprašanje zahodnih sankcij proti državam, ki veljajo za sovražne, nas spominja na preprosto stvar: gospodarstvo in finance na mednarodni ravni, in ne od danes, so orožja in se razumejo in pojmujejo natanko tako.

Spomnimo se, da je bila nekoč med situacijami, ki jih je mednarodno pravo obravnavalo kot »casus belli«, vedno predvidena pomorska blokada. Sistemi sankcij, ki jih uporablja Zahod, so tudi sankcije proti zaveznikom, ki niso ubogljivi. Poleg strogo komercialnih so tudi valutne vojne s hitrimi prilivi ali odlivi kapitala, ki ga je mogoče uporabiti za strmoglavljenje neukrotljivih držav.

Dejstvo, da so glavni finančni trgi fizično pod ekonomskim, materialnim in infrastrukturnim nadzorom anglo-ameriškega bloka (New York in London) in da ta geopolitični blok do zdaj regulira trgovinski sistem, je ameriškemu imperiju omogočilo, da že dolgo časa izvaja oblike dominacije z orožjem gospodarstva in vojske. To so velikokrat doživele šibkejše regionalne sile in tudi neusklajeni zavezniki. Taka dogajanja se je zahodnemu javnemu mnenju vedno prodajalo v primeru finančnih turbulenc za neobvladljivo nesrečo in v primeru uporabe orožja za moralno dolžnost (»mirovne intervencije«).

Na osnovi teh idej ZDA in njihovi sateliti predstavljajo vojno v Ukrajini najprej kot »imperativno moralno dolžnost«, nato pa kot »mehki intervencionizem«, ki Ukrajini zagotavlja orožje in denar za nakup orožja, plačancev ter obveščevalne in logistične podpore. Vzporedno so načrtovali, da bi Rusijo izčrpali s sankcijami. Ker je Zahod na papirju finančno bogatejši, so bili prepričani, da ne morejo izgubiti. To je tipična vizija ljudi, ki so navajeni obravnavati virtualno dimenzijo financ kot nadomestek za svet. Ljudi, ki ne gledajo na ljudi, temveč na denar, ki se ga potrebuje za njihov najem, ki ne gledajo na naravne vire, ampak na svoje nakupne pogodbe, na trge vrednostnih papirjev itd.

In tu je velikanska napaka pri vrednotenju, občutena za tiste, ki zdravorazumsko razmišljajo, a nevidna za tiste, ki živijo v virtualnem svetu denarja. Nikoli ne bodo priznali, da so jim zadeve povsem ušle izpod nadzora. Navidezna realnost številk na tekočih računih se je razblinila in trčila v realnost števila prebivalstva, količine naravnih virov, teritorialne širine sveta, ki se je odločil, da preseka vezi s podrejenostjo in ubira svojo pot.

To je bila usodna napaka, ki je določila in že določa zgodovinsko prelomnico. Prvi znaki panike se kažejo v vse pogostejših oblikah legaliziranih državnih kraj (zaplembe afganistanskega in mehiškega zlata, premoženja ruskih državljanov in Rusije). Vidimo, kako so zadnji tabuji, na katerih je slonela zahodna ideologija (svetost zasebne lastnine), razpadli.

Državna kraja tujih bančnih vlog je vedno veljala za neprehodno mejo. Svetost zasebne lastnine je eden od temeljev zahodne ideologije in je bila med drugim ideološki branik proti vsem poskusom podržavljanja v javno korist. Danes je tudi ta zadnja meja presežena.

Če na vojnem področju še ni bila presežena zadnja rdeča črta z uporabo jedrskega orožja, je na ekonomski ravni ekvivalent jedrske bombe že eksplodiral. Zaupanje v sistem mednarodne izmenjave s pravili podrejanja, ob prizadevanju po suverenosti in zmanjševanju konfliktov, se je razblinilo.

Posledice tega preobrata se šele začenjajo zaznavati, a bodo izjemne, začenši z morebitnim neplačilom obveznic ameriške zakladnice.

Črt Tavš, Koper