Ker sem svoje politično delovanje končal že pred 25 leti, sem bil dolgo prepričan, da v javnosti ne bom več predstavljal svojih političnih stališč. To svojo zaobljubo sem prekršil, ker nisem mogel več pasivno opazovati dela in zlodela dveh let vlade Janeza Janše in njegovih pomagačev. Pisal sem o vseh »velikih« političnih temah, ki so zaznamovale drsenje Slovenije v avtoritarni klientelistični režim ene stranke in enega vodje. Za ta zadnji zapis – zadnji zato, ker po volitvah ne bodo več potrebni ali pa bodo nesmiselni – se mi zdi primerna osebna nota podoživljanja neizbrisnih podob polpreteklega časa, za katerega res upam, da se kot eno bolj sramotnih obdobij te države dokončno seli na smetišče zgodovine.
Te podobe sramote so še toliko bolj šokantne, saj so se tako ali drugače dogajale ali pa bi se lahko vsem prebivalcem naše domovine. Večinoma so dokumentirane z izjemnimi fotografijami ali videoposnetki naših profesionalnih novinarjev in nazorno pričajo o nezakonitem in protiustavnem drvenju v avtokracijo ter totalno obvladovanje družbe s strani ene stranke in enega vodje. Takih dogodkov si v času, ko smo optimistično in zagnano ustvarjali svojo lastno državo, ne bi mogli predstavljati niti v najbolj morastih sanjah. Zaradi uredniške omejitve dolžine prispevka lahko zapišem le nekatere z večjo simbolično težo.
Najbolj ikoničen prostor ljudske demokracije, Trg republike, prepovedan za ljudi, obkrožen z jekleno ograjo in kordonom robokopov – policistov v oklepih in opremi, namenjeni za razbijanje rušilnih javnih neredov.
Politiki, ki sovražijo svoj narod: Janez Janša na čelu, Aleš Hojs, policijski minister, Jelko Kacin, prvi obraz pandemije, in številni drugi hujskači – polni cinizma, norčevanja, sovraštva do žensk, zmerjanja, rasizma, sovraštva, žaljenja, vzvišenosti, ignorance in arogance.
Policijska brutalnost 1: policisti si med demonstranti na Trgu republike podajajo dekle v rožnati bundi kot medicinsko žogo, jo podrejo na tla in vlačijo po tleh.
Policijska brutalnost 2: nasilno odnašanje mirnih bralcev in bralk ustave, sedečih na ustrezni varnostni razdalji na Trgu republike.
Policijska brutalnost 3: policijski minister Aleš Hojs obišče mirne demonstracije, obkrožen s policijskimi specialci, oboroženimi z dolgocevnim (!) orožjem, kot da so se odpravili na obračun z morilsko milico narkokartela.
Policijska brutalnost 4: zaplinjevanje do tedaj mirnih demonstracij in njihovo razbijanje z vodnim topom.
Policijska država 1 in 2: kaznovanje s po 400 evri utrujenega raznašalca hrane, ki samoten je burek na stopnicah frančiškanske cerkve (!), in mlade družine z dvema otrokoma, ki sama sredi trga v Kranju malica rogljičke.
Policijska država 3: kaznovanje z 240 evri uglednega bivšega politika Pavleta Gantarja, ker naj bi njegov satirični zapis od zaplinjevanju Ljubljane prizadel nežno in občutljivo dušo policijskega šefa Antona Olaja.
Policijska država 4: kaznovanje mirnih in samozaščitenih dijakov v Mariboru, ki so zahtevali normalen pouk.
»Elite« in raja 1 in 2: prijetno sproščen sprehod naše politične vrhuške brez mask in razdalje ob Kolpi ter razkošna večerja Olimpijskega komiteja Slovenije brez mask in razdalje, ki ji je načelovala ministrica Simona Kustec, medtem ko so za vso Slovenijo veljali strogi ukrepi izolacije in samozaščite. Visoki politiki po Evropi so v tem času odstopali s svojih položajev, ko so jih zalotili »samo« na zasebnih druženjih v lokalih.
»Elite« in raja 3: prleški B2B-sendviči ministra Počivalška.
Brezčutna država 1: tisoči starostnikov, tesno zaprti v domove za starejše, brez nujne zdravstvene oskrbe, brez stikov s svojimi bližnjimi – in posledično ogromno število nepotrebnih smrti.
Brezčutna država 2: najdaljši čas zaprtja šol v Evropi – nepopravljive posledice za učence in dijake, zlasti tiste iz revnejših družin, ki nimajo niti materialnih niti pedagoških pogojev za kakovostno šolanje na daljavo.
Dežela duhov in praznih mest: popolnoma neučinkovita in nepotrebna najdaljša policijska ura v Evropi.
Vsak bralec tega zapisa si lahko s svojimi izkušnjami in pogledi dopolni skicirani predvolilni album; predlagam le, da ga pred izpolnitvijo volilnega lističa še enkrat miselno preleti in se odloči, ali naj (ponovno) podpre tiste stranke in politike, ki so povzročili njegove vsebine.
Dr. Peter Tancig, Ljubljana Črnuče
