Nedavno so v trato ljubljanskega Kongresnega trga v znak negodovanja zoper pravico žensk, da se svobodno odločajo o morebitni prekinitvi nosečnosti, zabadale zastavice predstavnice manjšine, ki misli drugače. Kar naj bi bil dokaz, da nismo diktatura, da ima vsak pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja. Sporno pa naj bi bilo, da so drugače misleča dekleta s puljenjem in poleganjem teh zastavic »sadilkam« zastavic s tem početjem odrekle pravico do svobodnega izražanja, kar naj bi zasmrdelo po diktaturi in nedemokratičnih časih.

Ob rojevanju nove države smo z večinsko voljo ustavno zaščitili tudi dekleta in žene, ki bi jih zmoglo življenje pahniti v grozljivo odločitev, da prekinejo nosečnost. Po mojem so dekleta, ki so te zastavice pulila, branila to odločitev ter tako tudi one izrazile svojo pravico, da mislijo drugače. Spontano, ne naščuvano, ne s pripravljenimi zastavicami in zloveščo vsebino vnaprej pripravljenih plakatov. Niso si privoščila udobja, da bi bila tiho.

Lahko me še tako zmerjate z levičarjem in pravnim analfabetom, moj razum in čustva so na njihovi strani. Izražala so podporo že priborjenim pravicam. Po preteklosti mi je dišalo od drugje.

Josip Meden, Ljubljana