Spoštovani minister Uroš Brežan, v članku z naslovom Poslovilno darilo Janševe vlade Vizjakovemu delodajalcu (Dnevnik, 10. junija) je novinarka Anja Hreščak razkrila, kako je (ex) minister Vizjak zlorabil položaj in svojemu delodajalcu priskrbel dodatna sredstva. Ne gre za navzkrižje interesov, ampak za zlorabo položaja, za kriminalno dejanje, okoriščanje z državnimi sredstvi v korist podjetja, kjer je minister deponiral svojo pogodbo o zaposlitvi in kjer sedaj dobiva plačo, ki je vezana tudi na uspeh podjetja.

V članku je navedeno, da se je (ex) minister Vizjak izločil pri odločanju o projektih, vezanih na HE Mokrice oziroma projektih vezanih na Hess, kar je laž. Komisija za preprečevanje korupcije se še ni izrekla o tej zadevi. Dejstvo je, da je svoje odločitve skrival za pokojno državno sekretarko, ki je pri tem odigrala vlogo poštarja, kar je jasno razvidno iz dokumenta 007-50/2021/80, ko minister dal navodilo »Naj podpiše Metka«. Dejstvo je tudi, da je strokovne delavce Sklada izločil iz procesa argumentiranja in jim namenil funkcijo administratorjev. Če se niso strinjali z njim, jih je zamenjal, kar se je zgodilo s skrbnico pogodbe, ali pa so odšli, kar je naredila druga skrbnica pogodbe Sklada.

Spoštovani minister Uroš Brežan, pozivam vas, da temeljito pregledate program porabe sredstev podnebnega sklada in izločite sredstva, namenjena HE Mokricam in podjetju Hess, ker so jim bila dodeljena na podlagi odločitve (ex) ministra, ki je imel deponirano pogodbo o zaposlitvi v podjetju Hess. (Ex) Minister je namenil sredstva samemu sebi, podjetju, ki mu izplačuje plačo. V programu je še več uslug, ki jih je dodelil (ex) minister.

Ob nastopu svoje funkcije je (ex) minister z lažjo, da so prilivi v sklad manjši zaradi korona virusa, razveljavil sklep o izbiri na razpisu »gradnje lesenih večstanovanjskih objektov«, na osnovi katerega bi se gradilo 100 lesenih neprofitnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. S to lažjo o posledicah korona virusa je ustavil še več projektov sklada. Pozivam vas, da razveljavite sklep (ex) ministra o leseni večstanovanjski gradnji in zadevo vrnete v prvotno stanje, le postavite pogoj, da mora uporabljeni les biti predelan v Sloveniji, ker se potem to šteje kot plus Slovenji. Namreč, večina lesene gradnje temelji na predelanem slovenskem lesu v tujini, kar pri CO2 odtisu pomeni, da se minus izpust CO2 šteje državi, v kateri je predelan les, in ne po izvoru lesa.

Jože Piano, mba, nekdanji zaposleni na Skladu za podnebne spremembe

Priporočamo