Že leta 2006 je namreč sveto obljubljal, da bo Ljubljanica že do leta 2012 postala čista in primerna za kopanje. Ta termin je moral letos ponovno podaljšati do prihodnjega leta (Dnevnik, 8. 8.2024), ko naj bi se (verjetno z njim na čelu) lahko že mirno kopali v s fekalijami neonesnaženi Ljubljanici.
Naša praviloma v mešanem sistemu izvedena hudo hidravlično preobremenjena kanalizacijska omrežja zbirajo ter odvajajo (na običajno premalo zmogljive čistilne naprave) industrijske in komunalne odpadne vode iz naselij v celotnem povodju (Pivke, Unice ter) Ljubljanice. Pretežni deli teh neočiščenih odpadnih vod se spotoma, več ali manj nekontrolirano razbremenjujejo preko (glede na stanje tehnike hudo strokovno zanemarjenih) razbremenilnih naprav ter se nedopustno organsko, kemično ter bakteriološko hudo onesnaženi izlivajo v to reko.
Osnovna naloga kanalizacijskih omrežij je torej zbiranje ter odvod onesnaženih komunalnih odpadnih vod (med katere spadajo tudi padavinske vode) na pripadajoče čistilne naprave, kjer iz transportnega sredstva (vode) odstranimo vsa organska in anorganska onesnaženja ter predvsem še naše zdravje hudo ogrožajoče črevesne bakterije.
Na podlagi izračuna vseh pripadajočih t. i. populacijskih enot (PE) lahko izračunamo celotno normno letno količino povzročenega onesnaženja, ki ga povzročijo vsi na kanalizacijska omrežja priključeni prebivalci, uslužbenci, turisti, obrtniki, industrija, kmetijstvo itd. Na podlagi kvocientov teh računskih normnih količin ter dejanske letne količine izločenega biološkega blata na pripadajočih čistilnih napravah, lahko natančno ugotovimo posamezni količinski odstotek na čistilno napravo prispelega onesnaženja, oziroma efekt čiščenja komunalnih odpadnih vod. Ugotovili bomo, da trenutno v povprečju na naših čistilnih napravah lahko zadržimo zgolj letno okoli 40 % količine z izračunom ugotovljenih PE. Preostalih 60% letne onesnažitve pa se »porazgubi« na poti k čistilnim napravam predhodno v kanalizacijskem omrežju zaradi nevodotesnosti kanalov, napačnih strokovno zastarelih načinov razbremenjevanja, hidravlične preobremenjenosti omrežij, nezadostnega ali zastarelega strokovnega znanja itd.
Torej se bomo v Ljubljanici lahko brezskrbno kopali šele v daljni bodočnosti, na podlagi predhodno izvedene obširne in izredno drage sanacije vseh naših kanalizacijskih omrežij in posledično potrebnega ustreznega dviga zmogljivosti čistilnih naprav. Seveda pa bo potrebna tudi istočasna odstranitev vseh nevarnih kemičnih sestavin iz vseh izpustov in direktnih rečnih vtokov izcednih vod številnih deponij, hlevske gnojevke itd.
Mimogrede: organizatorji olimpijade v Parizu so morali za izvedbo plavalnega maratona vzdolž reke Sene investirati preko milijardo in pol evrov za ustrezno dodatno gradbeno sanacijo obstoječe mestne kanalizacije. Navkljub temu so nekateri tekmovalci »iz strahu« predhodno odpovedali njihovo udeležbo, dočim je kasneje po izvedenih treningih ter tekmovanju zbolelo kar nekaj udeležencev. O zdravju pariške županje, ki je predhodno vsem za vzgled prva zaplavala po Seni, pa ni bilo objavljenih nobenih zdravstvenih sporočil.
Pravilno po DIN grajene, nadzorovane ter vzdrževane pretočne triprekatne greznice (z rednim odstranjevanjem blata) spadajo uradno med majhne čistilne naprave, ki za razliko od modernih tehničnih naprav (z običajno iznad 90-odstotnim) delujejo zgolj z nekoliko zmanjšanim (z do 80-odstotnim) efektom čiščenja.
Zatorej so hudo zavajajoči vsi poizkusi aktualnega zvračanja krivde za »potrebno« gradnjo kanala C0 na obstoječe večinoma nestrokovno izvedene greznice, ki se skoraj vse nahajajo daleč izven zaščitnih varstvenih con pitne vode. JP Voka bi namreč morala obvezno že pred in med gradnjo preprečiti nepravilno gradnjo in uporabo takih greznic, izvajati ali poskrbeti za njihov stalni nadzor, za vzdrževanje, kakor tudi za njihovo redno pravilno praznjenje, obdelavo in odstranitev pridelanega fekalnega blata.
Opozarjam, da nemško neodvisno strokovno združenje DWA e.V. (po kateri se zgleduje tudi evropska zakonodaja) predpisuje za rečna kopališča zadostne medsebojne oddaljenosti lokacij kanalizacijskih izpustov in območij kopanja. Pri dimenzioniranju in predpisanih potrebnih sanacijah razbremenilnih naprav iznad kopališč pa se mora upoštevati tudi še enkrat višji kritični naliv (rkrit = 30 l/s.ha namesto običajnega rkrit = 15 l/s.ha) z vsemi izhajajočimi precej dragimi gradbenimi posledicami.
Stavim torej, da MOL navkljub županovim velikodušnim obljubam nikoli ne bo zmogla zadostnega kupa denarja za ponovno izgradnjo rečnega kopališča na Ljubljanici, ki bo izpolnjevalo vse predpisane tehnične ter zdravstvene zahteve.
Franc Maleiner univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
