Se bojim, da bo kakšen »namig« ali telefonski pogovor FBI ali koga iz Cie v Evropo in Slovenijo ter poslušna realizacija tudi kmalu realnost v Evropi in Sloveniji. »Sovražnik« je vsepovsod in prisluškuje! Že videno. Tudi vohuni so povsod. Zato »previdnost in skrb« države za svoje državljane »nista odveč.« Še posebej, ker so povsod okoli nas vojne. Ja, iste »ptice skupaj letajo«. Velja tako za lastovke na eni strani kot za krokarje na drugi strani.
Mislim, da se počasi sistem z obtožbami in ravnanjem, da te nekdo – država ali posameznik – najprej popljuva in obtoži, potem pa se brani, kot veš in znaš, počasi širi tudi k nam. Da ne govorim le o strašenju ljudi o zunanjem in notranjem sovražniku ter zato nujni enotnosti. Manjka nam samo še »vojna vlada«. Govorim o nesprejemljivi zlorabi moči države nad posameznikom in poskusom vplivanja na njegovo mišljenje ter seveda mišljenje vseh ostalih. Tako doma kot v tujini. Zadnje izjave Vojka Volka so že opozorilo v tej smeri. Bojmo se »usklajenih« Golobov in Janš!
No, ja, pokvarjenost se širi takoj še bolj, ko je v igri denar. Od orožja, farmacije, nafte, avtomobilizma, elektrike, trgovine itd. do bank, skladov in delnic. Ljudi, ki opozarjajo na vse to, je treba diskriminirati in tudi sankcionirati. Naj se ve, kaj so uradna stališča. Novinarje, urednike, trezno razmišljajoče posameznike, žvižgače, neposlušne intelektualce, pa še koga mora država prestrašiti in »priviti«, da si ne bodo upali govoriti in pisati po resnici. Ja, povsod »red in disciplina«. Je spet na pohodu predvojno stanje in nato vojna?
Da ne gre za pretiravanja, kaže žica na meji. Se je začelo podobno. Z majhnimi koraki. S spremembo zakona o obrambi. (Dvotretjinska večina, kar »lepa« usklajenost v parlamentu Janeza Janše in takrat Mira Cerarja). Pa »demokratični« ljudje: premier Miro Cerar, pa mag. Vesna Györkös Žnidar, obrambna ministrica Andreja Katič in še kdo so zapeljali v smer brez povratka. Večvrednost, širjenje strahu, nasilje in še kaj.
Ja, z majhnimi koraki se daleč pride. Moč države nad posameznikom je seveda prekomerna. Zato je tudi pri »sodelovanju« med državami, njihovimi obveščevalnimi in varnostnimi službami, policijami in vojskami treba biti zelo, zelo previden. Vedno kopiranje oziroma posnemanje ni najboljša rešitev. Ne za posameznika in ne za državo.
Zato je Scott Ritter tudi moj »problem«. Julian Assange in še kdo je bil pokazatelj »dobronamernosti« vseh držav, ki vidijo trske v očeh drugega, brune v svojem očesu pa ne.
Miloš Šonc, Grosuplje
