Še več, če bi imel več sreče z imenovanjem njenega naslednika, bi ta morebiti lahko vsaj zaustavil večletni trend razkroja strokovnosti na ministrstvu za kmetijstvo in vračanje na Balkan, ki sta se pospešeno nadaljevala pod sedanjo ministrico. V nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv je na ta trend opozoril vrhunski agrarni ekonomist Emil Erjavec, odličen poznavalec slovenskega in evropskega kmetijstva. »Če pobereš ljudi z ulice, ki niso strokovno usposobljeni, potem ne moreš pričakovati, da bo kakršen koli napredek. Dobre politike ni mogoče delati s čustvi in dobrimi nameni. Poznati moraš zakonodajo, ki je na področju kmetijstva zelo zapletena, ustroj institucij, stroko. Razumeti je tudi treba, kako se upravlja država. In tega na področju kmetijstva ni,« je bil kritičen Erjavec. Povedal je tudi, da je na Balkanu sodeloval v različnih projektih. »Tamkajšnji politiki so povsem naključno zasedli svoje položaje, zato niso imeli pojma, za kaj gre. Uveljavljali so neke svoje interese, državne uradnike pa so jemali (zaposlovali) na enak način, kot jih zdaj jemljemo pri nas. Ko sem se vračal z balkanskih službenih poti, sem si oddahnil, saj sem vedel, da pri nas na kmetijskem ministrstvu sistem deluje, da se natančno ve, kdo kaj obvlada in kdo kaj upravlja. Toda zadnjih pet let v tem pogledu ni več razlike med Zagrebom, Beogradom, Skopjem in Ljubljano.«

Dr. Peter Tancig, Ljubljana-Črnuče