Mnogi živijo v pregretih, neprezračenih prostorih, slabem zraku, prepoteni in nemočni, saj ni osebja, ki bi jim omogočilo dostojno in humano kljubovanje vročini, ki jih obdaja. Posebno prizadeti so ljudje, ki ležijo, in pa tisti v invalidskih vozičkih.

Poleg tega, da ne vedo, kako si pomagati v vročini, kako živeti v soparnem zraku, ne vedo niti, kdaj bodo deležni sveže plenice ali umivanja, saj je kopanje samo dvakrat mesečno po protokolu. Zamislite si, človek je bil v treh mesecih, ko je bila zunanja temperatura tudi 35 stopinj in več, šestkrat v banji!!

Tudi hrana je v večini neprilagojena starejšim, poleti pa sploh, saj bistvenih sprememb jedilnika, ki bi bil prijazen letnemu času, ne poznajo. Mnogi domovi se celo hvalijo, da poleti organizirajo sladoledne dneve. Prestiž … sladoled … res? Ali lahko pričakujemo, da se bo do naslednjega poletja kaj spremenilo za njih, saj se bo vročina zagotovo s poletjem vrnila? In ponovno bodo živeli kot živina, mnogi.

Država ima nebroj strank, predsednikov in predsednic, vsemogočih komisij, varuhov in zastopnikov nekih zakonitosti, pravic in blagostanja pa zdravja in ne vem še česa, vsi pišejo neka letna poročila, ki pa so sama sebi namen. Zagovornik starejših bi moral biti nemudoma imenovan, imeti ministrstvo za starejše bi bilo pa še boljše. Vsa zakonodaja, ki je bila do sedaj sproducirana, nima nobene dejanske vrednosti v praksi. Ljudje potrebujejo dejanja. Nihče niti s prstom ne migne, samo gole dopadljive besede se nenehno valijo iz ust politike.

Žal tudi v politiki igra pomembno vlogo hierarhija. Vsi čakajo tistega spredaj, da kaj naredi, in tisti spredaj ne naredi nič. Mene je sram.

Silvija Novak, Ljubljana