Pri tem je ocenil, da je standard človekovih pravic v Sloveniji na sorazmerno visoki ravni ter da je institucijo Varuha v času svojega mandata uvrstil na zemljevid držav, ki dosegajo najvišje standarde delovanja. In kaj je Varuh dosegel pri reševanju problematike družbenikov izbrisanih podjetij?
Gre za zadevo, ki se vleče že od leta 1999 in ki je prizadela vsaj 25.000 oseb, ki so pri tem ostali brez domov, z razbitimi družinami, nekateri so celo storili samomor. Varuh je v svojem zadnjem letnem poročilu zapisal: »Poleg tega ne gre zanemariti, da je bila problematika izbrisa družb iz sodnega registra brez likvidacije in odgovornosti družbenikov za dolgove izbrisane družbe tudi že predmet presoje na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), ki ni ugotovilo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah ali njenih protokolov.«
Za kakšno problematiko gre? Leta 1999 je državni zbor (DZ) sprejel enega od najbolj spornih zakonov, zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), s katerim so se kapitalske družbe, registrirane kot d. d. in d. o. o., zaradi nedelovanja in neuskladitve kapitala izbrisale iz sodnega registra in so se dolgovi prenesli na njihove družbenike kot pri s. p.-jih. Ta zakon je v svojem 4. odstavku 27. člena vseboval fikcijo, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, ki je določala pogoje za prenehanje družbe, ki temeljijo na njihovi prostovoljni odločitvi. Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-135/00 večinsko potrdilo najbolj sporne člene ZFPPod ter v 75. točki ugotovilo, da »navedena določba ne predstavlja pravne fikcije«, ampak da gre za »neizpodbojno pravno domnevo«. Pri tem je US vpeljalo pojme »aktivni« in »pasivni« družbenik in se pri tem sklicevalo na članek avtorja B. Rejca. Vendar je avtor v tem članku jasno zapisal, da določila 27. člena pomenijo radikalen odmik od načela subjektivne odgovornosti družbenikov ter da so ustavno sporna. Zato odločitev US, da se 4. odstavek 27. člena ZFPPod pogojno razveljavi, predstavlja eno izmed največjih pravnih manipulacij. Oktobra 2011 je DZ sprejel ZPUOOD, po katerem bi se družbenike oprostilo obveznosti, nastalih na podlagi ZFPPod in ZFPPIPP, razen če bi bili izpolnjeni pogoji za spregled pravne obveznosti oz. zlorabe v skladu z 8. členom ZGD-1. Z odločbo US U-I-307/11 je ta odgovornost prenehala za naprej, ni pa bila sanirana za nazaj. ESČP je pri obravnavi primera Lekić v odločbi 36480/07 od 11. 12. 2018 zapisalo, da izpodbijani ukrep, v tem primeru plačilo dolga upniku, »ni pomenil individualne in prekomerne obremenitve za pritožnika«. Pri tem sta sodnici Turković in Mourou-Vikström v skupnem odklonilnem ločenem mnenju zapisali, da »gre za očitno nerazumno določbo, ki nalaga prekomerno breme določenim družbenikom podjetja samo zato, ker niso začeli postopka likvidacije«, in da je to »huda in neomejena denarna kazen, medtem ko bi zgolj globa in plačilni nalog za prenehanje dosegla isti cilj«. Pri zadnjem poskusu poprave novembra 2021 so tedanje vladajoče stranke SDS, NSi in SMC vložile amandmaje k predlogu zakona o odpravi krivic ZOKIPOSR, zaradi katerih oškodovani družbeniki niso dobili odškodnine.
In kaj na vse to pravi Varuh? Ko je leta 2019 s strani združenja ZZZP-CINIP in prof. dr. Šima Ivanjka dobil dokumentacijo za ponoven začetek postopka ustavne presoje dovoljenosti sprejetja ZFPPod, je v odgovoru zapisal, da »dovolj prepričljive podlage za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZFPPod nismo ugotovili«. Pri že omenjeni sodbi ESČP je Varuh 'pozabil', da pri tem gre za posamezen primer, ki zaradi določenih okoliščin (nenaden dogodek z tragičnimi posledicami) ni primerljiv z veliko večino izbrisanih podjetij.
Ker nobeden od družbenikov po ZOKIPOSR ni dobil odškodnine, se vprašamo, komu je bilo namenjenih predvidenih 45,5 milijonov € (6-krat več od cene sodne stavbe na Litijski). ZOKIPOSR je predvidel še izplačila njihovim upnikom. V času, ko je bil ZFPPod sprejet, je do plačilne nediscipline prihajalo najbolj zaradi velikih podjetij. Tedanji konformni obračun obresti je enormno povečal višino končnega dolga (6 do 30-krat), tako da je prihajalo do odkupov po simbolni ceni. To pomeni, da je investicija 1 € navrgla vsaj 20 €, zaradi točnega končnega zneska bo ta izplačan 'nepravim' upnikom.
Iz vsega zgoraj zapisanega sledi, da si sedanji Varuh človekovih pravic ne zasluži takšnega imena, kvečjemu je lahko varuh velikega kapitala, in to oderuškega, ter si zaradi tega ne zasluži še enega mandata.
Janez Mohorič, predsednik
ZZZP-CINIP
Slavko Murk, član
Tomislav Nikolić, član
