Stava naših vladajočih razredov (oligarhov), ki imajo resnično oblast, in politikov, ki jo izvajajo na javnem prizorišču, je zmožnost vsiliti svojo predstavo o svetu, vkljub njeni nevzdržnosti, vkljub njeni jasni protislovni naravi in lažnosti. To počenjajo tako, da sistematično lažejo, se medsebojno krepijo s konvergenčnimi lažmi, jih obsesivno ponavljajo ter strateško utišajo vse, kar jim nasprotuje, in diskreditirajo vse nasprotujoče ali neuglašene glasove. Predrzno vsiljevanje laži je njihova zmaga in je verjetno brez primera v zgodovini.

»V borbi za resnico, v obrambi pravice, v protestu proti vsem protičlovečanskim dejanjem sodobne blazirane civilizacije, v borbi zoper gnilo kulturo se bo izkazoval potencial duhovne sile.«

Srečko Kosovel, Pravica

Ognjena moč graditeljev laži je izjemna, podkrepljena z današnjo tehnološko zmogljivostjo. Toda še večja moč je kultura, kateri nosilci so današnji zahodni vladajoči razredi. Ta kultura je radikalno relativistična in nihilistična, kjer je neobstoj vrednot in osnovnih naravnih zakonitosti samoumeven. Tisti, ki vladajo dominantni naraciji in medijskemu aparatu, računajo na svojo ognjeno moč, ki je sposobna potopiti v pozabo vsako preteklo laž tako, da jo prekrijejo z novo lažjo, bolj predrzno od prejšnje. Lahko lažejo in si nasprotujejo, lahko uporabljajo dvojna in trojna merila, lahko vedno znova spreminjajo svoje lastne pripovedi in brišejo nedoslednosti, ne da bi trenili z očesom, ker v osnovi že od samega začetka ne verjamejo niti v vrednost resnice niti v avtonomijo realnosti.

Naravnanost naše dobe nas spodbuja, da gremo proti toku. Vendar, v dobi razdrobljenosti in individualizma bi bilo treba dolgo veslati za oblikovanje funkcionalnih političnih organizaciji. Razpoloženje, s katerim nas naša doba posiljuje, je nezaupanje, zamera, občutljivost, iskaje bolj prvin, ki delijo, kot bistvenega, kar združuje. Premagati to težnjo in ustvariti pogoje za politično skupnost je nujno, a seveda tudi zelo težko.

Da bi se izognili preobremenjenosti, ni nič pomembnejšega od ohranjanja ravnotežja in smeri s pomočjo spomina na udarce, ki povzročajo izgubo ravnotežja in orientacije. To je danes mogoče storiti tudi na individualni ravni in pomembno je, da se to naredi.

Dolgoročno bo avtonomija realnosti na koncu vsilila svoje razloge in vrednost resnice bo ponovno vzpostavljena, vendar se to lahko zgodi v številnih oblikah, nekatere za nas zelo neprijetne. Ena od najverjetnejših je, da bo celotna tisočletna evropska kultura, ki je vpletena v propad zahodne sodobnosti, preplavljena v nepomembnost in pokopana. Ker ta kultura izgublja pomen in težo, bodo tudi povezani kraji, oblike življenja, ozemlja in ljudje, ki tam živijo, izgubili težo in pomen.

Med redkimi stvarmi, ki jih je mogoče storiti na osebni ravni, je ohraniti in urediti arhiv laži na način, ki je dostopen ter ga je mogoče obnoviti in dodelati zaradi ohranjanja spomina skozi čas na protislovja, izkrivljenja in odpovedi, ki jih dominantni aparat danes postavlja v igro v neprekinjenem ciklusu. To predstavlja pomembno obliko upora, saj je temeljna značilnost laži, da sčasoma zapadejo v protislovje.

Črt Tavš, Koper

Priporočamo