Verjetno se bo zgodilo to, kar je pogosto v vsej naši poosvobodobitveni zakonodaji, da bodo zakonske spremembe napisane precej površno in nedorečeno, v ponarodelem jeziku »šlampasto«. Ko sem prebral prispevek, so že v njem določeni izrazi nepravilno uporabljeni.

Preberite še: Vnema za ukinitev dvoživkarstva že popustila

Bistvo delovanja kapitalističnega sistema je konkurenca (v angl. competitiveness, kar je tekmovalnost). V tej zvezi se uporabljata dva izraza – konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula, ki pa ju ne smemo enačiti. Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) se za delavce v delovnem razmerju uporablja le konkurenčna prepoved. »Med trajanjem delovnega razmerja delavec namreč ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.« Konkurenčna klavzula, ki pa mora biti pogodbeno usklajena, se pa uporablja le po prenehanju delovnega razmerja. V zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) pa je to tudi podrobno formulirano. »Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca. Soglasje izda direktor javnega zavoda na podlagi pisne vloge zdravstvenega delavca za največ 12 mesecev. Direktor javnega zavoda mora o vlogi odločiti v roku 30 dni od njenega prejema, sicer se šteje, da je soglasje podano.«

Piscem sprememb zakona in bralcem bo verjetno bolj jasno, kaj je treba napisati v spremembe in kdo je lahko tudi nehote povzročil dvoživkarstvo. Vendar ta fenomen dvoživkarstva je znan tudi drugod, tudi na primer v visokem šolstvu. Vendar to je že druga zgodba.

Ivan Leban, Smrjene, Škofljica