Vemo pa, da je napredek bolj verjeten ob raznolikem razmišljanju. Ogromen ocean sreče bi namreč potrebovali, da bi enoumni izbrali najboljšo pot v nepredvidljivo in s številnimi neznankami povezano prihodnost. Ne le to, enoumje je tudi zdravju škodljivo. Zakaj? Za lažje razumevanje, začnimo z ekstremnim primerom. Svet osebe z demenco se z napredovanjem demence vse bolj razlikuje od našega sveta, od sveta oseb, ki nimamo demence. Nedolžna pozabljivost začetne demence postane z leti povsem brezobzirna in iz spomina izbriše vse dogodke ne le zadnjih let, temveč zadnjih desetletji življenja. Oseba z napredovalo demenco živi v svetu svoje mladosti, ima težave z razumevanjem, govorom in sporazumevanjem, pozornostjo in prepoznavo oseb. Oseba z napredovalo demenco ima tudi okrnjene gibalne sposobnosti in se hitro utrudi. Če ji želimo dobro, se ji moramo prilagoditi. Potopiti se moramo v njen svet, ji ponuditi pomoč, ki je skladna s pravili njenega sveta in z njenimi sposobnostmi. Vsiljevanje pravil našega sveta, ki presegajo miselne ali gibalne sposobnosti osebe z demenco, bo osebo z demenco pahnilo v čustveno stisko, odzvala se bo z vedenjsko motnjo – bodisi z agresijo bodisi z umikom. Z vsiljevanjem pravil našega sveta bomo osebi z demenco škodovali.