To vidimo povsod okoli nas. Siloviti spopadi in nasilje povzročajo strašno trpljenje, geopolitične delitve so zelo resne, neenakost in nepravičnost pa sta prisotni povsod, kar spodkopava zaupanje, krepi nejevoljo ter spodbuja populizem in ekstremizem. Stari izzivi revščine, lakote, diskriminacije, mizoginije in rasizma dobivajo nove oblike. Medtem se soočamo z novimi in eksistenčnimi grožnjami, od prehitrega podnebnega kaosa in degradacije okolja do tehnologij, kot je umetna inteligenca, ki se razvijajo v etični in pravni praznini.
Vrh o prihodnosti poudarja, da so rešitve za vse te izzive v naših rokah. V ta namen potrebujemo posodobitev sistema, kar lahko zagotovijo le svetovni voditelji.
Mednarodni postopki odločanja so zastareli. Številne globalne institucije in orodja so bila oblikovana v 40. letih prejšnjega stoletja – v obdobju pred globalizacijo, pred dekolonizacijo, pred splošnim priznavanjem univerzalnih človekovih pravic in enakosti spolov, preden je človeštvo odpotovalo v vesolje in preden se je pojavil kibernetski prostor.
Zmagovalci druge svetovne vojne imajo še vedno premoč v varnostnem svetu ZN, medtem ko celotna afriška celina nima stalne članice v tem organu. Svetovna finančna arhitektura ni ravno naklonjena državam v razvoju in jim ne zagotavlja varnostne mreže, ko se znajdejo v težavah, zato se utapljajo v dolgovih, ki odvajajo denar od naložb v njihove prebivalce. Globalne institucije nudijo omejen prostor za številne pomembne akterje današnjega sveta – od civilne družbe do zasebnega sektorja. Mladi, ki bodo podedovali prihodnost, so skorajda nevidni, interesi prihodnjih generacij pa niso zastopani.
Sporočilo je jasno: prihodnosti, ki bo primerna za naše vnuke, ne moremo ustvariti s sistemom, ki je bil ustvarjen za naše stare starše. Vrh o prihodnosti bo priložnost za ponovno vzpostavitev večstranskega sodelovanja, ki je prilagojeno za 21. stoletje.
Med predlaganimi rešitvami je nova agenda za mir, osredotočena na posodobitev mednarodnih institucij in orodij za preprečevanje in končanje konfliktov, vključno z varnostnim svetom ZN. Nova agenda za mir poziva k ponovnemu prizadevanju, da bi se svet znebil jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje, ter k razširitvi definicije varnosti, ki bo vključevala nasilje na podlagi spola in nasilje tolp. Slednja upošteva prihodnje varnostne grožnje, priznava spreminjajočo se naravo vojskovanja in tveganja oboroževanja z novimi tehnologijami. Na primer, potrebujemo svetovni sporazum o prepovedi tako imenovanega smrtonosnega avtonomnega orožja, ki lahko sprejema odločitve o življenju ali smrti brez človeškega posredovanja.
Globalne finančne institucije morajo odražati današnji svet in biti opremljene za močnejši odziv na današnje izzive, ki so odprava dolgov, doseganje trajnostnega razvoja in izvajanje podnebnih ukrepov. To pomeni konkretne korake za reševanje dolžniških stisk, povečanje posojilne zmogljivosti večstranskih razvojnih bank in spremembo njihovega poslovnega modela, da bodo imele države v razvoju veliko večji dostop do zasebnega financiranja po dostopnih obrestnih merah. Brez tega financiranja se države v razvoju ne bodo sposobne soočiti z našo največjo prihodnjo grožnjo: podnebno krizo. Nujno potrebujejo sredstva za prehod iz fosilnih goriv, ki uničujejo planet, da bodo lahko prešle na čisto, obnovljivo energijo. Kot so voditelji poudarili lani, je reforma globalne finančne arhitekture ključna tudi za ponovno pospešitev nujno potrebnega napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Vrh o prihodnosti se bo osredotočil tudi na nove tehnologije z globalnim učinkom, pri čemer se bodo iskali načini za odpravo digitalnega razkoraka in oblikovanje skupnih načel za odprto, brezplačno in varno digitalno prihodnost za vse. Umetna inteligenca (UI) je revolucionarna tehnologija z uporabami in tveganji, ki jih šele začenjamo razumeti. Predložili smo posebne predloge, da bi vlade skupaj s tehnološkimi podjetji, akademskimi krogi in civilno družbo pripravile okvire za obvladovanje tveganj, povezanih z umetno inteligenco, spremljanje in zmanjševanje njenih škodljivih učinkov ter delitev njenih koristi. Upravljanje z UI ne sme biti prepuščeno bogatim; zahteva sodelovanje vseh držav, Združeni narodi pa so pripravljeni zagotoviti platformo za združevanje ljudi.
Človekove pravice in enakost spolov sta skupna nit, ki povezuje vse te predloge. Globalnega odločanja ni mogoče reformirati brez spoštovanja vseh človekovih pravic in kulturne raznolikosti, s čimer se zagotavlja polna udeležba ter vodstvo žensk in deklet. Zahtevamo nove napore za odstranitev zgodovinskih ovir – pravnih, socialnih in ekonomskih – ki izključujejo ženske s pozicij moči.
Mirovniki iz štiridesetih let prejšnjega stoletja so ustvarili institucije, ki so pomagale preprečiti tretjo svetovno vojno in številne države popeljale iz kolonizacije v neodvisnost. Kljub temu niso mogli predvideti današnjih svetovnih razmer. Vrh o prihodnosti je priložnost za oblikovanje bolj učinkovitih in vključujočih institucij ter orodij za globalno sodelovanje, ki so prilagojena 21. stoletju in našemu multipolarnemu svetu. Pozivam voditelje, da to priložnost izkoristijo.
