Najprej moramo doseči dva odstotka za obrambo, h katerima smo se zavezali že pred desetletjem. Res smo med zadnjimi. Od tukaj naprej so lahko dvigi obrambnih izdatkov za potrebe krepitve obrambe, varnosti in odpornosti. Ni nam treba slediti Poljski, ki namenja za obrambo že 4,7 odstotka BDP. Njih zgodovina tudi uči, kakor tudi baltske države. Španija, ki je globoko pod dvema odstotkoma, je nedavno predstavila, kako bo z dodatnimi vlaganji v obrambo kibernetske zmogljivosti ter v tehnologijo za dvojno rabo krepila odstotke in lastno industrijsko bazo.
Ob licitiranju za zviševanje odstotkov za obrambo poteka tudi razprava o metodologiji, kaj vse se šteje v obrambne izdatke. Poenostavljeno povedano – letala, topovi, tanki in strelivo ali tudi zmogljivosti za širšo, dvojno in obrambno-civilno uporabo, kot sta krepitev infrastrukture na logističnih koridorjih ali krepitev nacionalnih centrov za kibernetsko obrambo ali civilno-vojaške bolnišnične kapacitete. Podobno, kot je bilo v preteklosti zaželjeno, da je slovenska zastavica pri operacijah v tujini, je pomembno, da vsi skupaj razumemo tudi to. Nihče od nas ne pričakuje ogromne, velike vojske z velikim številom tankov. Pričakuje pa se, da izpolnimo minimalne zaveze, h katerim smo pristopili, ter vzpostavimo t. i. cilje zmogljivosti, h katerim smo se zavezali sami. Za to sta dovolj srednjeročno vzdržna dva odstotka BDP.
siol.net
