Novo partnerstvo med Evropsko unijo in državami Mercosurja – Brazilijo, Argentino, Urugvajem in Paragvajem – je priložnost za spremembo tega trenda. Da bi zaključili trgovinska pogajanja med EU in Mercosurjem ter evropskim podjetjem zagotovili lažji dostop do tega velikega, hitro rastočega trga z več kot 260 milijoni ljudi, sem minuli teden odpotovala v urugvajski Montevideo.
Že pred petimi leti smo z Mercosurjem dosegli začetni sporazum o naših trgovinskih odnosih. Vendar pa so takrat različne družbene skupine in interesi v EU, od kmetov in združenj potrošnikov do okoljskih in nevladnih organizacij, v zvezi s tem načelnim dogovorom izrazili različne pomisleke. Pozorno smo jim prisluhnili ter v petletnih pogajanjih njihove zadržke in predloge odprto obravnavali. Dogovor, ki smo ga dosegli zdaj, zato vsebuje najmočnejša varovala, ki so bila kdaj koli vključena v trgovinski sporazum EU.
Dogovor med EU in Mercosurjem tako ščiti naše najpomembnejše gospodarske sektorje, vključno s kmetijstvom in živilskim sektorjem. Z uveljavljanjem visokih standardov varuje evropske potrošnike. Prednost daje zaščiti našega planeta in njegovih zelenih pljuč. Dogovor izpred petih let smo temeljito preoblikovali. Samozavestno lahko zatrdimo, da je ugodnejši za evropske državljane in državljanke.
To novo partnerstvo prihaja v ključnem trenutku za Evropo. Svet postaja vse bolj razdrobljen in zaznamovan s konflikti, ki jih nismo več vajeni. V lanskem letu se je obseg trgovinskih omejitev po vsem svetu več kot potrojil. Da bi te izzive premagali, moramo navezati tesnejše vezi s podobno mislečimi partnerji. Evropska unija in Mercosur bosta tvorila trg s 700 milijoni ljudi. Od tega bo imelo takojšnje koristi predvsem več deset tisoč evropskih podjetjih, ki že trgujejo z Latinsko Ameriko. Polovica od teh je malih in srednjih podjetij.
Carinske stopnje držav Mercosurja, ki veljajo za evropske proizvode, so visoke: 35 % za modo, 27 % za vino in do 55 % za druge agroživilske proizvode. Sporazum bo odpravil skoraj vse carine za vse izdelke, ta dinamični trg odprl evropskim izvoznikom ter jim prihranil do 4 milijarde evrov letno. Gre tudi za najobsežnejši dogovor o zaščiti evropske hrane in pijače doslej. Z geografsko označbo bo zaščitenih več kot 350 evropskih proizvodov, kar pomeni, da bo prodaja njihovih posnetkov ali ponaredkov nezakonita. Evropski inšpektorji bodo imeli prvič priložnost, da nepoštene prakse preverjajo in jih ustavijo. V supermarketih v državah Mercosurja se bo tako lahko prodajal le pristni »kraški pršut« s poreklom iz Slovenije.
S tem dogovorom bodo evropskim kmetom zagotovljeni tudi novi zaščitni ukrepi. Uspeli smo uveljaviti zgornje meje za uvoz občutljivih agroživilskih proizvodov iz Mercosurja: ta bo predstavljal le majhen delež evropske potrošnje – 0,1 % za svinjino in 1,5 % za govedino. Bistveno pa je, da bodo morali izvozniki iz Mercosurja izpolnjevati enako stroge standarde kot evropski proizvajalci. Da bi se tega vedno držali, smo se dogovorili o strožjem nadzoru in tesnejšem sodelovanju z lokalnimi oblastmi v državah Mercosurja.
Evropska komisija bo pozorno spremljala tržna gibanja po izvedbi dogovora, zlasti v kmetijskem sektorju. Zagotovili bomo, da bo partnerstvo z Mercosurjem evropskim kmetom, pa tudi evropskim potrošnicam in potrošnikom, prineslo ugodnosti. V kolikor bi imelo izvajanje novega sporazuma negativen učinek na kmetijski sektor v Evropi, kar je sicer malo verjetno, pa nameravamo vzpostaviti rezervni sklad v višini vsaj ene milijarde evrov. To je zavarovalna polica za naše kmete in podeželska območja. Skupaj z evropskim kmetijskim sektorjem bomo uvedli nove ukrepe za poenostavitev upravnih postopkov in zmanjšanje birokracije zanje.
Dogovor poleg tega prinaša dobre novice za evropske industrijske panoge, ki so odvisne od surovin iz tujine. Povpraševanje po kritičnih mineralih, potrebnih za čiste in digitalne tehnologije, se bo do konca desetletja potrojilo. Svetovna tekma za nadzor nad njihovim pridobivanjem in trgovino z njimi je že v teku. Države Mercosurja so med največjimi svetovnimi proizvajalkami litija, železove rude, niklja in drugih mineralov. V okviru novega partnerstva med EU in Mercosurjem se bodo znižale ali odpravile izvozne dajatve za te surovine. Odpravljeni bodo izvozne omejitve in monopoli. S tem bo EU razširila nabor dobaviteljev bistvenih surovin za evropska podjetja in tako zmanjšala prevelike odvisnosti. S sporazumom med EU in Mercosurjem se bo okrepila konkurenčnost Evrope na vseh področjih, tako pri uvozu kot izvozu.
Gospodarski razlogi za sporazum so jasni. Toda za Evropo trgovinski sporazumi niso le vprašanje ekonomije. Gre tudi za geopolitično nujnost. S trgovinskimi partnerstvi se oblikujejo in krepijo partnerstva skupnih vrednot. To velja tudi za naš dogovor z Mercosurjem.
Obe strani imata veliko skupnega – skupno zgodovino, kulturo in jezike. Strinjamo se, da so podnebne spremembe ključni izziv našega časa. Zato dogovor odraža našo skupno zavezanost Pariškemu sporazumu in boju proti krčenju gozdov. Evropska unija in Mercosur se strinjata, da je mednarodno sodelovanje resnično gonilo napredka in blaginje. Medtem ko se nekatere druge države od teh načel oddaljujejo, smo se mi odločili skupaj zavzeti za bolj svobodno in pravičnejšo trgovino.
Za Evropo in Mercosur je to dober teden. Kar nekaj časa smo si prizadevali za takšen dogovor o naših trgovinskih odnosih, ki bo prinesel najboljše pogoje za Evropo. Končno je napočil čas, ko bodo lahko potrošniki in podjetja, družine in kmetje izkoristili prednosti, ki jih prinaša. To je velik korak na poti k našemu skupnemu cilju, povečanju konkurenčnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu.
